Jedro

V obravnavani zadevi ne gre za socialni spor, ki bi bil izrecno naveden v 5. členu ZDSS, temveč gre za spor med delodajalcem in Zavodom iz naslova ukrepov aktivne politike zaposlovanja. Gre za ukrepe, ki jih država izvaja tudi preko Zavoda in mu v ta namen daje javna pooblastila. Na odločitev sodišča o pristojnosti ne more vplivati sicer izrecna določba drugega odstavka 13. člena Pravilnika o izvajanju ukrepov aktivne politike zaposlovanja (Uradni list RS, št. 57/99) o pristojnosti socialnega sodišča. Pristojnost sodišč se lahko določa le z zakonom (prvi odstavek 126. člena Ustave) in je ne more določiti predpis, ki je po svoji naravi izvršilen predpis Ministrstva, ki za kaj takega v 51. členu ZZZPB tudi nima ne izrecnega ne smiselnega pooblastila. ZZZPB v 45. členu določa pristojnost socialnih sodišč le za spore iz zavarovanja za primer brezposelnosti in le za zavarovance oziroma druge brezposelne osebe.

Izrek

Za odločanje v tej zadevi je stvarno pristojno Upravno sodišče Republike Slovenije v Ljubljani.

Obrazložitev

Tožeča stranka je s tožbo, vloženo dne 24.12.2001 pri Delovnem in socialnem sodišču v Ljubljani, izpodbijala odločbo tožene stranke št. 590-142/01-3-218 z dne 23.11.2001, s katero je bila dokončno zavrnjena vloga za povračilo prispevkov po 48. a členu Zakona o zaposlovanju in zavarovanju za primer brezposelnosti (ZZZPB - Uradni list RS, št. 5/91 in nasled.).

Delovno in socialno sodišče v Ljubljani se je s sklepom št. Ps 1777/2001-4 z dne 16.10.2003 izreklo za stvarno nepristojno in zadevo odstopilo v reševanje Okrožnemu sodišču v Ljubljani, ker je ugotovilo, da spor ne spada med socialne spore po 5. členu Zakona o delovnih in socialnih sodiščih (ZDSS - Uradni list RS, št. 19/94 in nasled.), v katerem je določena pristojnost socialnega sodišča. Tožeča stranka v sporu uveljavlja povračilo prispevkov, kar je ukrep aktivne politike zaposlovanja. V primeru odobritve povračila delodajalec in Zavod skleneta pogodbo, kar pomeni, da naj bi šlo za civilni oziroma gospodarski spor, za katerega je pristojno redno in ne specializirano sodišče. Okrožno sodišče v Ljubljani pristojnosti ni sprejelo in je sprožilo spor o pristojnosti po določilih 2. odstavka 25. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP - Uradni list Republike Slovenije, št. 26/99 in 96/2002). V predlogu je navajalo, da tožeča stranka zahteva odpravo oziroma razveljavitev odločbe Zavoda, torej gre za sodno varstvo pravic zoper odločitev nosilca javnih pooblastil. Za take spore pa je po 1. členu Zakona o upravnem sporu (ZUS - Uradni list RS, št. 50/97 in nasled.) pristojno upravno sodišče. Za odločanje v tej zadevi je stvarno pristojno upravno sodišče. Predmet spora je presoja zakonitosti in pravilnosti odločbe Zavoda Republike Slovenije za zaposlovanje, ustanovljenega, kot izhaja iz določb ZZZPB, kot javnega zavoda za opravljanje javne službe. Po določbi prvega odstavka 1. člena ZUS se sodno varstvo pravic in pravnih interesov posameznikov ali pravnih oseb, ki so nosilci pravic in obveznosti, zoper odločitve nosilca javnih pooblastil, zagotavlja v upravnem sporu. V upravnem sporu odloča sodišče, ki je pristojno za reševanje upravnih sporov na prvi stopnji, tudi o zakonitosti dokončnih posamičnih aktov, ki jih izdajo nosilci javnih pooblastil (drugi odstavek 1. člena ZUS). Upravni akt je dokončni posamični akt, s katerim nosilec javnih pooblastil odloči o pravici, obveznosti ali pravni koristi posameznika ali pravne osebe, ki je lahko stranka v upravnem postopku (prvi odstavek 3. člena ZUS). Tudi izpodbijana odločba Zavoda je dokončni posamični akt zavoda kot nosilca javnih pooblastil, ki je bila sprejeta v upravnem postopku in z njo je bilo odločeno o pravici tožeče stranke kot stranke v upravnem postopku.

V obravnavani zadevi ne gre za socialni spor, ki bi bil izrecno naveden v 5. členu ZDSS, temveč gre za spor med delodajalcem in Zavodom iz naslova ukrepov aktivne politike zaposlovanja. Gre za ukrepe, ki jih država izvaja tudi preko Zavoda in mu v ta namen daje javna pooblastila. Na odločitev sodišča o pristojnosti ne more vplivati sicer izrecna določba drugega odstavka 14. člena Pravilnika o izvajanju ukrepov aktivne politike zaposlovanja (Uradni list RS, št. 57/99) o pristojnosti socialnega sodišča. Pristojnost sodišč se lahko določa le z zakonom (prvi odstavek 126. člena Ustave) in je ne more določiti predpis, ki je po svoji naravi izvršilen predpis Ministrstva, ki za kaj takega v 51. členu ZZZPB tudi nima ne izrecnega ne smiselnega pooblastila. ZZZPB v 45. členu določa pristojnost socialnih sodišč le za spore iz zavarovanja za primer brezposelnosti in le za zavarovance oziroma druge brezposelne osebe.

V obravnavani zadevi tudi ne gre za gospodarski spor, ker je predmet spora odločitev Zavoda, na podlagi katere se šele lahko (če je zahtevi za povračilo prispevkov ugodeno) sklene pogodba med delodajalcem in Zavodom.

Glede na navedeno je ob upoštevanju določb 24. in 25. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 14. člena ZDSS, Vrhovno sodišče sklenilo, da je za odločanje v tem sporu stvarno pristojno Upravno sodišče.