Jedro

Če je bil postopek prekinjen zaradi predhodnega vprašanja, se nadaljuje, ko je to vprašanje pravnomočno rešeno na matičnem področju ali ko sodišče spozna, da ni več razloga, da bi čakalo na konec postopka (prim. drugi odstavek 208. člena ZPP). Izpodbijana presoja, da so podani pogoji za nadaljevanje postopka, ima podlago v ugotovitvi, da tožnica odločitve o zavrženju zahteve za odobritev pravnega posla ni izpodbijala v upravnem sporu, zato je zanjo postala pravnomočna. Pritožbeno sodišče pritrjuje takšni presoji.

Izrek

I.Pritožba se zavrne in se sklep sodišča prve stopnje v I. točki izreka potrdi.

II.Pravdni stranki krijeta vsaka svoje pritožbene stroške.

Obrazložitev

Ozadje spora in odločitev sodišča prve stopnje

1.Tožbeni zahtevek, s katerim zahteva (1) ugotovitev ničnosti prodajne pogodbe, ki sta jo 15. 2. 2016 sklenila Republika Slovenija (toženka) kot prodajalka in A. A. (toženec) kot kupec, in katere predmet sta parceli 1 in 2, obe k. o. ..., (2) ugotovitev ničnosti zemljiškoknjižnega dovolila toženke, notarsko overjenega 7. 3. 2018, (3) ugotovitev neveljavnosti vknjižbe lastninske pravice v korist toženca, in (4) vzpostavitev prejšnjega zemljiškoknjižnega stanja pri obeh navedenih parcelah (izbris lastninske pravice, vknjižene v korist toženca in ponovni vpis lastninske pravice v korist toženke), tožnica utemeljuje s tezo, da sta toženca s sklenitvijo prodajne pogodbe in njeno kasnejšo zemljiškoknjižno realizacijo ravnala v nasprotju z določili ZKZ,

ki urejajo promet s kmetijskimi zemljišči. Tožnica je svoje predkupno upravičenje za nakup navedenih parcel uveljavljala v upravnem postopku: skladno z določili ZKZ je podala izjavo o sprejemu ponudbe in vložila zahtevo za odobritev pravnega posla. Prvostopenjski upravni organ je 7. 1. 2020 izdal potrdilo, da za prodajno pogodbo z dne 15. 2. 2016, ki sta jo sklenila Republika Slovenija in A. A., odobritev pravnega posla ni potrebna, in sklep, s katerim je zavrglo zahtevi B. B. (tožnice) in C. C. za odobritev pravnega posla na podlagi javne ponudbe MORS kot ponudnika in njunih izjav o sprejemu te ponudbe za parceli 1 in 2, obe k. o. ... (1. točka izreka sklepa se nanaša na B. B., 2. točka izreka pa na C. C.). Odločitev Upravne enote X. št. 0000/2016 z dne 7. 1. 2020 je (z odločbo Ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano št. 0000/2020 z dne 31. 7. 2020) postala dokončna, ne pa tudi pravnomočna.

2.Na podlagi presoje, da o vprašanju, ki je prejudicialnega pomena za odločitev v obravnavanem sporu (ali predstavlja prodajna pogodba, sklenjena med tožencema, pravni posel, odobritev katerega s strani upravne enote ni potrebna), še ni bilo odločeno z učinkom pravnomočnosti, je sodišče prve stopnje s sklepom z dne 26. 11. 2020 postopek prekinilo do pravnomočnosti odločitve v upravnem postopku št. 0000/2016, vodenim pred Upravno enoto X.

3.Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom nadaljevalo prekinjeni postopek (I. točka izreka) in tožnici naložilo, da v roku 15 dni pojasni pravni interes za nadaljnje vodenje postopka (II. točka izreka).

Povzetek pritožbenih navedb

4.Tožnica, ki se zoper I. točko izreka sklepa pritožuje iz vseh pritožbenih razlogov po prvem odstavku 338. člena ZPP, pritožbenemu sodišču predlaga razveljavitev sklepa v izpodbijanem delu in vrnitev zadeve sodišču prve stopnje v novo odločanje. Trdi, da postopek, ki teče pred Upravno enoto X., še ni pravnomočno zaključen. Upravno sodišče Republike Slovenije je s sodbo in sklepom III U 162/2020-183 z dne 17. 4. 2024 ugodilo tožbi C. C., izpodbijane upravne akte odpravilo in zadevo vrnilo Upravni enoti X. v nov postopek. Predhodno vprašanje, zaradi katerega je sodišče prekinilo predmetni pravdni postopek, še ni pravnomočno rešeno, zato niso izpolnjeni pogoji za njegovo nadaljevanje.

5.Toženec v odgovoru na pritožbo predlaga njeno zavrnitev, toženka pa na pritožbo ni odgovorila.

Presoja pritožbenega sodišča

6.Pritožba ni utemeljena.

7.Pritožbeno sodišče uvodoma pojasnjuje, da se je pritožnica v okviru pritožbenih navedb sklicevala na odločbo (sklep in sodbo) Upravnega sodišča Republike Slovenije III U 162/2020-183 z dne 17. 4. 2024, ki je ni predložila. Da bi lahko preverilo utemeljenost pritožbenih navedb, jo je pridobilo pritožbeno sodišče, in jo skladno z načelom kontradiktornosti posredovalo pravdnima strankama v morebitno izjavo.

8.Če je bil postopek prekinjen zaradi predhodnega vprašanja, se nadaljuje, ko je to vprašanje pravnomočno rešeno na matičnem področju ali ko sodišče spozna, da ni več razloga, da bi čakalo na konec postopka (prim. drugi odstavek 208. člena ZPP). Izpodbijana presoja, da so podani pogoji za nadaljevanje postopka, ima podlago v ugotovitvi, da tožnica odločitve o zavrženju zahteve za odobritev pravnega posla (tj. 1. točke izreka sklepa Upravne enote X. št. 0000/2016 z dne 7. 1. 2020) ni izpodbijala v upravnem sporu, zato je zanjo postala pravnomočna. Pritožbeno sodišče pritrjuje takšni presoji.

9.Upravno sodišče Republike Slovenije je tožbi (tožnika C. C.) zoper potrdilo in 2. točko izreka sklepa Upravne enote X. št. 0000/2016 z dne 7. 1. 2020 ugodilo in v tem delu prvostopenjski upravni akt odpravilo in zadevo v tem obsegu vrnilo upravni enoti v ponovni postopek.

10.Iz načelnega pravnega mnenja Vrhovnega sodišča RS, sprejetega na občni seji 6. 4. 2012 (VS040825), izhaja, da ko ponudnik prejme izjavo o sprejemu ponudbe, je kupoprodajna pogodba sklenjena pod odložnim pogojem odobritve s strani pristojne upravne enote. Enako določa tretji odstavek 21. člena ZKZ.

Pristojna upravna enota za vse, ki so pravočasno zahtevali odobritev pravnega posla, vodi en postopek in z odločbo odobri le enega od pogojno sklenjenih pravnih poslov. Glede na vsebino pravnomočne odločitve upravnega organa se odložni pogoj za tožnico ne more več izpolniti - upravni postopek je glede njene vloge za odobritev pravnega posla pravnomočno končan. Upravni organ bo v ponovljenem upravnem postopku odločal zgolj še o zahtevah (vlogah) A. A. in C. C. Tudi hipotetična možnost, da bo odločitev glede obeh zahtev negativna (da prvemu ne bo izdano potrdilo, da odobritev pravnega posla ni potrebna in da drugemu pravni posel ne bo odobren), ne terja drugačne presoje od izpodbijane. Za odločanje o predlogu za nadaljevanje postopka je pravno odločilno, da je tožnica v konkretnem, zgoraj navedenem upravnem postopku svoje pravne možnosti po ZKZ izčrpala in da je njeno sodelovanje v upravnem postopku, ki je sicer še v teku, končano.

Odločitev pritožbenega sodišča in pritožbeni stroški

11.Ker pritožbeni razlogi niso utemeljeni in ker tudi niso podane po uradni dolžnosti upoštevne kršitve materialnega in procesnega prava (drugi odstavek 350. člena v zvezi s 366. členom ZPP), je pritožbeno sodišče pritožbo kot neutemeljeno zavrnilo in potrdilo sklep sodišča prve stopnje v izpodbijani I. točki izreka (2. točka 365. člena ZPP).

12.Pravdni stranki krijeta vsaka svoje pritožbene stroške, tožnica zato, ker s pritožbo ni uspela, toženec pa zato, ker njegov odgovor na pritožbo ni prispeval k odločitvi o pritožbi in je bil v tem smislu nepotreben (prvi odstavek 155. člena v zvezi s prvim odstavkom 165. člena ZPP).

-------------------------------

1Skladno s 366. a členom Zakona o pravdnem postopku (ZPP), Ur. l. RS, št. 26/1999, s spremembami in dopolnitvami.

2Zakon o kmetijskih zemljiščih, Ur. l. RS, št. 59/1996, s spremembami in dopolnitvami.

3Toženka je pojasnila, da v zvezi s prejeto odločbo nima posebnega komentarja, tožnica in toženec pa se na poziv pritožbenega sodišča nista odzvala.

421. člen je bil noveliran z ZKZ-E (Ur. l. RS, št. 27/2016), ko je bil dodan tretji odstavek, ki se glasi: Ko upravna enota prejme izjavo o sprejemu ponudbe na način, kot je določeno v prvem odstavku tega člena, je pravni posel sklenjen pod odložnim pogojem odobritve s strani upravne enote.

5Skladno s tretjim odstavkom 22. člena ZKZ izda upravna enota o tem, da odobritev pravnega posla ni potrebna, odločbo. Pred novelo ZKZ-E je veljalo, da v takšni situaciji izda potrdilo.