Modern Legal
  • Napreden AI iskalnik za hitro iskanje primerov
  • Dostop do celotne evropske in slovenske sodne prakse
  • Samodejno označevanje ključnih relevantnih odstavkov
Začni iskati!

Podobni dokumenti

Ogledaj podobne dokumente za vaš primer.

Prijavi se in poglej več podobnih dokumentov

Prijavite se za brezplačno preizkusno obdobje in prihranite ure pri iskanju sodne prakse.

UPRS Sodba II U 492/2017-12

ECLI:SI:UPRS:2020:II.U.492.2017.12 Upravni oddelek

vročitev fikcija vročitve pritožba zamuda roka vrnitev v prejšnje stanje
Upravno sodišče
3. junij 2020
Z Googlom najdeš veliko.
Z nami najdeš vse. Preizkusi zdaj!

Samo zamislim si kaj bi rada da piše v sodbi, to vpišem v iskalnik, in dobim kar sem iskala. Hvala!

Tara K., odvetnica

Jedro

Fikcijo vročitve je sicer mogoče izpodbijati, vendar morajo za to obstajati stvarno utemeljeni razlogi.

Tožeča stranka ni izkazala upravičenega razloga za neprevzem pošiljke, saj je imela možnost pošiljko dvigniti še pred potekom roka in pred odhodom na službeno pot, pa tega ni storila.

Izrek

I. Tožba se zavrne.

II. Vsaka stranka trpi svoje stroške postopka.

Obrazložitev

1. Tožnik je pri naslovnem sodišču vložil tožbo zaradi sporne vročitve pravnih pisanj in pričetka teka roka ter izteka pritožbenega roka, in sicer zoper odločbo organa prve stopnje, ki je s sklepom predlog za vrnitev v prejšnje stanje zavrnil (1. točka izreka), medtem ko je pritožbo zoper zgoraj navedeno odločbo kot prepozno zavrgel (2. točka izreka). Prvostopenjski organ je še odločil, da priglašene stroške odvetnika trpi zavezanec (3. točka izreka), ta pa je dolžan plačati upravno takso (4. točka izreka).

2. Iz obrazložitve izpodbijanega sklepa izhaja, da je bila zavezancu izdana odločba št. U06172-584/2017/9, in sicer 18. 5. 2017, ki je bila tožniku vročena v skladu z določili Zakona o splošnem upravnem postopku (v nadaljevanju ZUP), in sicer tako, da je po Obvestilu pošte o prispeli pošiljki, ki je bilo puščeno v hišnem predalčniku tožnika dne 19. 5. 2017 in poteku 15-dnevnega roka za prevzem pisanja, odločba štela za vročeno dne 3. 6. 2017, ko je nastopila zakonska domneva vročitve odločbe pritožniku.

3. Prvostopenjski organ je štel, da razlogi, ki jih je pritožnik oziroma njegov pooblaščenec navajal v vlogi za vrnitev v prejšnje stanje kot je službena pot, niso takšne narave, da bi bila vrnitev v prejšnje stanje mogoča iz upravičenih razlogov, zaradi česar je prvostopenjski organ tudi odločil, da se pritožba, ki jo je istočasno s predlogom za vrnitev v prejšnje stanje vložil odvetnik, zavrže kot prepozna.

4. Pritožnik je podal pritožbo zoper navedeni sklep, ki je enaka tudi tožbenim navedbam, o kateri je odločil drugostopenjski organ in pritožbo kot neutemeljeno zavrnil ter podrobneje pojasnil, da v skladu z drugim odstavkom 87. člena ZUP, kadar naslovniku ni mogoče pošiljke vročiti osebno in je v hišni predalčnik vloženo sporočilo o prispelem pismu z navedbo, kje se dokument nahaja in je jasno določeno, da ga mora naslovnih prevzeti v 15 dneh oziroma se v nasprotnem šteje vročitev za opravljeno z dnem izteka 15 dnevnega roka.

5. Pritožnik v roku 15 dni pošiljke ni dvignil, zaradi česar je na podlagi tretjega odstavka 87. člena ZUP, štela vročitev za opravljeno z dnem preteka tega roka, to je z dnem 3. 6. 2017. Iz nadaljevanja obrazložitve izhaja, da je ne glede na službene poti na katerih bi naj bil pritožnik, imel možnost seznaniti se z odločbo organa in pritožbo vložiti še pravočasno, saj se je rok za pritožbo iztekel 12. 6. 2017, ko se je pritožnik že vrnil s službene poti, zaradi česar je tudi drugostopenjski organ štel, da je pritožba zoper izdano odločbo, prepozna. V obrazložitvi odločbe se pritožbeni organ sklicuje na sodbo Upravnega sodišča II U 489/2013, iz katere izhaja, da odsotnost naslovnika zaradi potovanja ne pomeni takšnega upravičenega in nepredvidljivega razloga, ki ga ne bi bilo mogoče preprečiti.

6. Tožnik vlaga predmetno tožbo iz razloga sporne vročitve upravnih pisanj in pričetka tega roka ter izteka roka.

7. V tožbi navaja, da je v vsakem posameznem primeru pomembna dejanska seznanitev pritožnika z odločbo, zaradi česar bi upravni organ moral opraviti preverjanje dejanske seznanitve tožnika na način, da bi pritožnika zaslišal preden bi izdal izpodbijano odločbo. Po mnenju tožnika sklepanje organa kdaj bi se naslovnik lahko seznanil s pošiljko ne predstavlja dejstva, kdaj se je dejansko seznanil, zaradi česar začnejo teči roki od dejanske seznanitve oziroma vročitve, ne pa od domnevne fikcije, ki je ovrgljiva.

8. Tožnik tudi meni, da je upravni organ napačno štel, da je bila vročitev opravljena 3. 6. 2017, saj je vročevalec poštno pošiljko dejansko vložil v hišni predalčnik 5. 6. 2017. Prav tako pa meni, da je ustavno nesorazmerna kratka določitev 8 dnevnega roka za vložitev pritožbe in je v nasprotju s pravico do pravnega sredstva in zaupanja v pravo.

9. Tudi glede odločitve o nedovolitvi vrnitve v prejšnje stanje je po oceni tožnika napačna, saj meni, da je z dokumentom izkazal, da se je s službenega potovanja vrnil šele 9. 6. 2017 in je tako po lastni oceni fikcijo vročitve, ki jo je mogoče izpodbijati, tudi izkazal. 10. Nadalje izpostavlja še ustavno sporno zakonsko ureditev 5. člena točke 9 Zakona o zaščiti živali (v nadaljevanju ZZZiv), prav tako predlaga zaslišanje strank in predlaga izvedenca kinologa in pregled psov.

11. Tožba ni utemeljena.

Glede načina vročitve in štetja rokov

12. Po mnenju sodišča je izpodbijana odločba pravilna in zakonita, sodišče se z razlogi izpodbijane odločbe strinja in jih, na podlagi prvega odstavka 71. člena Zakon o upravnem sporu ( v nadaljevanju ZUS-1), v izogib ponavljanju posebej ne navaja, glede tožbenih navedb pa dodaja.

13. V predmetni zadevi je sporen način vročitve in začetek teka pritožbenega roka ter v posledici odločitev o predlagani vrnitvi v prejšnje stanje in prepozno vloženi pritožbi.

14. V skladu z določili ZUP se morajo odločbe in sklepi ter drugi dokumenti, od katerih vročitve začne teči rok, vročiti osebno tistemu, kateremu so namenjeni (prvi odstavek 87. člena ZUP). Če se vročitev ne da opraviti tako, kot je določeno v prvem odstavku istega člena, pusti vročevalec v hišnem predalniku, na vratih stanovanja, poslovnega prostora ali delavnice pisno sporočilo. V sporočilu navede, kje se dokument nahaja, in da ga mora naslovnik prevzeti v 15 dneh. Vročitev velja za opravljeno z dnem, ko naslovnik prevzame dokument. Če dokumenta ne prevzame v 15 dneh, velja vročitev za opravljano z dnem preteka tega roka. Po preteku tega roka vročevalec pusti dokument v hišnem predalčniku naslovnika, pisno sporočilo mora vsebovati obvestilo o posledicah takega vročanja (četrti odstavek 87. člena ZUP).

15. Sodišče po pregledu spisovnega gradiva ugotavlja, da iz podatkov na vročilnici, ki se nahaja v dokumentaciji upravnega spisa (katerega je sodišču posredovala tožena stranka) izhaja, da je bil tožnik dne 20. 5. 2017 s sporočilom o prispelem pismu seznanjen, da ga na pošti čaka pošiljka Ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, Uprava RS za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin, ter da prične teči rok za vročitev 20. 5. 2017. Ker naslovnika dne 19. 5. 2017 ni bilo na naslovu, je bil z obvestilom o prispelem pismu poučen, da lahko pismo prevzame na pošti Miklavž, pri čemer začne teči 15 dnevni rok za vročitev 20. 5. 2017. Nadalje iz obvestila izhaja, da bo po tem roku pismo puščeno v hišnem predalčniku. V posebnem opozorilu na drugi strani obvestila je navedeno, da kolikor naslovnik pisma ne bo prevzel v 15-dnevnem roku, da se na podlagi četrtega odstavka 87. člena ZUP šteje, da je bila vročitev pisma opravljena z dnem poteka tega roka. Pri navedenem, kot datum vročitve, ni pravno odločilen datum dejanske vložitve pisma v hišni nabiralnik (5. 6. 2017) temveč dan izteka 15-dnevnega roka1. 16. V predmetnem primeru je pričel tako 15-dnevni rok za vročitev teči dne 20. 5. 2017 in se je iztekel dne 3. 6. 2017, kar pomeni, da se je 8 dnevni rok za vložitev pritožbe iztekel 11. 6. 2017, ko je bila nedelja, zaradi česar se je ta rok za vložitev pritožbe prestavi na 12. 6. 2017. 17. Tako sodišče ocenjuje, da je bila predmetna vročitev opravljena v skladu z zakonom in je tudi odločitev tožene stranke v tem delu pravilna in zakonita.

Glede vrnitve v prejšnje stanje

18. Sodišče ugotavlja, da je odločitev tožene stranke pravilna in se v skladu z določili prvega odstavka 71.člena ZUS-1 tudi v tem delu v celoti sklicuje na navedbe iz obrazložitve izpodbijane odločbe.

19. Glede navedb tožnika, da bi morala tožena stranka ugotavljati dejansko seznanitev pritožnika z odločbo, saj je od tega odvisen tek roka vročitve oziroma dejanske seznanitve z dokumentom, glede na to, da je fikcijo vročitve mogoče izpodbijati, pa sodišče odgovarja, da držijo navedbe tožeče stranke, da je fikcijo vročitve mogoče izpodbijati, vendar morajo za to obstajati stvarno utemeljeni razlogi, iz katerih je mogoče fikcijo vročitve izpodbiti.

20. Med strankama ni sporno, da je bil tožnik na službeni poti, kar izhaja tudi iz priloženih potnih nalogov, vendar sodišče na tem mestu pripominja, da je tožnik prejel obvestilo o prispeli pošiljki 19. 5. 2017 in je imel od 20. 5. pa vse do odhoda na potovanje deset dni časa in možnost dvigniti pošiljko še pred iztekom roka in se z njo tudi pravočasno seznaniti. Tožnik je bil namreč v skladu z določili ZUP-a poučen o vseh posledicah, ki bodo nastopile kolikor pošiljke ne bo prevzel. Tako niso utemeljeni razlogi tožnika, da bi morala tožena stranka dovoliti vrnitev v prejšnje stanje, ker je bil sam na službeni poti do 9. 6. 2017, ko se je v poznih večernih urah vrnil domov. Iz spisovnega gradiva namreč izhaja, da je zoper tožnika tekel postopek obravnave pred toženo stranko zaradi dogodka ugriza psa, in da je bil tožnik kot zavezanec vabljen na ustno obravnavo, katere se je dne 8. 5. 2017 tudi udeležil, saj je bil tega dne narejen zapisnik, ki ga je tožnik podpisal, zaradi česar je tožnik dobro vedel, ko je prejel obvestilo o prispelem pismu, iz katerega jasno izhaja naslovnik, da gre za odločbo, ki je bila izdana v zvezi s postopkom, ki se je zoper njega vodil. Kolikor je tožnik vedel, da bo šel na poslovno pot, bi moral še toliko bolj skrbno ravnati, da prevzame pisanje, za katero mu je bilo puščeno obvestilo v hišnem predalčniku ali pa ga sprejme v posledici neprevzema takšnega pisanja.

21. V skladu z določili 103. člena ZUP-a se namreč stranki, ki ji je iz upravičenih razlogov zamudila rok ali narok ali kakšno drugo dejanje postopka in ga zaradi tega ne more več opraviti, na njen predlog dovoli v prejšnje stanje. Pomembno pa je, da gre za upravičen vzrok zamude. Tudi po mnenju sodišča tožeča stranka v postopku ni izkazala upravičenega razloga za neprevzem pošiljke, saj je imela možnost pošiljko dvigniti še pred potekom roka in pred odhodom na službeno pot, pa tega ni storila.

22. Zaradi navedenega je odločitev tožene stranke glede zavrnitve dovolitve vrnitve v prejšnje stanje pravilna in zakonita.

Glede zavrženja pritožbe

23. Glede zavrženja pritožbe sodišče ugotavlja, da je rok 8 dni, zakonsko določen rok, ki zagotavlja pravico do pravnega sredstva in zaupanja v pravo. O njegovi ustavni nesorazmernosti, kot navaja tožnik v tožbi pa mora tožnik vložiti ustrezno pred tožbo pred ustavnim sodiščem, kolikor meni, da gre za ustavno nesorazmeren rok.

24. Tukajšnje sodišče meni, da je rok 8 dni dovolj dolg za vložitev pritožbe, saj gre za inšpekcijsko zadevo, ki po vsebini ni tako zahtevna, da bi zaradi narave stvari zahtevala daljši čas oziroma, da bi bil rok za pritožbo nesorazmerno dolg (kratek) glede na vsebino zadeve. Tožnik je imel možnost vložiti pritožbe še dne 12. 6. 2017 do 24 ure, ko se je iztekel rok za pritožbo, česar ni storil, zaradi česar je tožena stranka upravičeno pritožbo zavrgla kot prepozno, saj je pooblaščenec vložil pritožbo šele 19. 6. 2017 priporočeno na pošti.

25. Glede na to, da je sodišče v predmetni zadevi presojalo o utemeljenosti odločitve tožene stranke iz procesnih razlogov, ni odločalo o zadevi po vsebini, zaradi česar tudi ni presojalo, po tožnikovih navedbah, ustavno sporne zakonske ureditve 5. člena točke 9 Zakona o zaščiti živali (ZZZiV).

26. Sodišče prav tako ni zaslišalo strank v postopku, saj tožeča stranka ni navedla nobenega pravno relevantnega razloga v zvezi s čim bi sodišče moralo zaslišati stranke, katero izmed strank in kaj bi se z zaslišanjem razjasnilo, prav tako pa sodišče ni določilo izvedenca kinologa, ki bi pregledal pse, saj v zadevi ni odločalo o vsebini inšpekcijske odločbe, tožnik pa niti ni navedel iz kakšnega pravno relevantnega razloga bi naj sodišče določilo izvedenca kinologa.

27. Sodišče je o predmetni zadevi odločalo na seji, v skladu s prvim odstavkom 59. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1), saj tožnik v tožbi ni predlagal novih dokazov oziroma navajal novih dejstev in okoliščin, ki bi bile pomembne za odločitev ali bi kakorkoli vplivale na odločitev, kakor tudi ni navedel, kateri so tisti pravno relevantni razlogi, ki bi jih bilo potrebno razjasniti na glavni obravnavi.

28. Glede na navedeno je sodišče, na podlagi prvega odstavka 63. člena ZUS-1, tožbo kot neutemeljeno zavrnilo.

1 Enako sodba Vrhovnega sodišča RS, I Up 69/2019 z dne 26. 11. 2019.

Javne informacije Slovenije, Vrhovno sodišče Republike Slovenije

Do relevantne sodne prakse v nekaj sekundah

Dostop do celotne evropske in slovenske sodne prakse
Napreden AI iskalnik za hitro iskanje primerov
Samodejno označevanje ključnih relevantnih odstavkov

Začni iskati!

Prijavite se za brezplačno preizkusno obdobje in prihranite več ur tedensko pri iskanju sodne prakse.Začni iskati!

Pri Modern Legal skupaj s pravnimi strokovnjaki razvijamo vrhunski iskalnik sodne prakse. S pomočjo umetne inteligence hitro in preprosto poiščite relevantne evropske in slovenske sodne odločitve ter prihranite čas za pomembnejše naloge.

Kontaktiraj nas

Tivolska cesta 48, 1000 Ljubljana, Slovenia