Jedro

Vsi toženčevi ugovori izhajajo iz dejstva, da naj bi bil v obliki notarskega zapisa sklenjen sporazum o delitvi skupnega premoženja ničen. O tem predhodnem vprašanju pa je že pravnomočno odločeno v drugem pravdnem postopku, v katerem je bil zavrnjen tožbeni zahtevek tožnika na ugotovitev ničnosti tega notarskega zapisa. Prvostopenjsko sodišče je na že rešeno predhodno vprašanje vezano (13. člen ZPP).

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi sodba sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijano sodbo ugodilo tožbenemu zahtevku tožeče stranke in tožencu naložilo, da je dolžan plačati tožeči stranki 9.913,77 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 5.781,20 EUR od 27. 2. 2015 dalje do plačila in od 3.412,57 EUR od 2. 10. 2015 dalje do plačila. Toženi stranki je naložilo, da je dolžna povrniti tožeči stranki stroške postopka 797,41 EUR, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi.

2. Toženec se zoper sodbo pritožuje iz vseh pritožbenih razlogov, opredeljenih v prvem odstavku 338. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP). Navaja, da je prvostopenjsko sodišče neutemeljeno zavrnilo izvedbo dokazov, predvsem pa ga ni zaslišalo in je zato napačno ugotovilo dejansko stanje. Toženec bi znal povedati o naravi svoje obveznosti plačevanja kredita oziroma zakaj ocenjuje, da kredita sam ni dolžan odplačevati. Sicer drži, da sta mati tožnice in toženec ob razvezi zakonske zveze sklenila notarski zapis SV 83/09 z dne 21. 1. 2009, vendar gre za sporazum, ki ni v skladu z zakonom in je ničen. Mati tožnice namreč v času sklenitve sporazuma ni bila državljanka Republike Slovenije in ni bila upravičena skleniti pravnega posla z namenom pridobitve lastninske pravice na nepremičninah.

3. Pritožba ni utemeljena.

4. Pritožbeni očitek o kršitvi določil ZPP, ker je prvostopenjsko sodišče zavrnilo izvedbo dokaza z zaslišanjem toženca (smiselno uveljavlja kršitev iz 8. točke drugega odstavka 339. člena ZPP), je neutemeljen. Razloge za zavrnitev dokaznega predloga je v 5. točki obrazložitve sodbe pravilno pojasnilo že prvostopenjsko sodišče. Pred tem je namreč pozvalo toženo stranko, da se opredeli, o čem naj bo zaslišana. Iz pojasnila tožene stranke o tem na glavni obravnavi je razvidno, da naj bi se z zaslišanjem zgolj dokazovala dejstva, ki niso pravno relevantna oziroma jih tožena stranka doslej ni zatrjevala.

5. Pritožnik nima prav, ko vztraja, da bančnega kredita ni dolžan odplačevati na podlagi sporazuma o zavarovanju denarne terjatve SV 1484/08 z dne 7. 7. 2008 ter da na tožečo stranko terjatve banke do toženca niso bile prenesene. Vsi toženčevi ugovori izhajajo iz dejstva, da naj bi bil v obliki notarskega zapisa sklenjen sporazum o delitvi skupnega premoženja med tožencem in zakonito zastopnico tožnice, v katerem se je toženec zavezal prevzeti neodplačane obroke spornega kredita, ničen. O tem predhodnem vprašanju pa je že pravnomočno odločeno v drugem pravdnem postopku, in sicer v zadevi P 487/2012-II Okrožnega sodišča v Ljubljani. V tem pravdnem postopku je bil zavrnjen tožbeni zahtevek tožnika na ugotovitev ničnosti tega notarskega zapisa. Prvostopenjsko sodišče je na že rešeno predhodno vprašanje vezano (13. člen ZPP). 6. Pritožbeni očitki se tako izkažejo za neutemeljene. Ker pritožbeno sodišče tudi ni ugotovilo drugih kršitev postopka, na katere mora paziti po uradni dolžnosti (drugi odstavek 350. člena ZPP), je pritožbo in potrdilo sodbo sodišča prve stopnje (353. člen ZPP).