Pravna podlaga za posredovanje promocijskega izvoda revije

Datum

07.04.2023

Številka

07120-1/2023/190

Kategorije

Neposredno trženje, nagradne igre, Pravne podlage

Pri Informacijskem pooblaščencu (IP) smo dne 30. 3. 2023 prejeli vaše zaprosilo za mnenje glede dopustnosti obdelave podatkov novih upokojencev za namen pošiljanja brezplačnega izvoda revije …, ki ste ga dopolnili z elektronskim dopisom z dne 31. 3. 2023. Navajate, da želi Zavod za invalidsko in pokojninsko zavarovanje v sodelovanju z …, katerega soustanovitelj je, novim upokojencem posredovati en brezplačni promocijski izvod revije …. Zanima vas, ali lahko ZPIZ, ki sicer v svojih zbirkah obdeluje osebne podatke na podlagi zakona, ki ureja pokojninsko in invalidsko zavarovanje ter zakona, ki ureja matično evidenco zavarovancev in uživalcev pravic, osebne podatke za opisani namen obdeluje na samostojni pravni podlagi po 6(1)(f) členu Splošne uredbe.

Na podlagi informacij, ki ste nam jih posredovali, vam v nadaljevanju skladno s 5. točko prvega odstavka 55. člena Zakona o varstvu osebnih podatkov (Uradni list RS, št. 163/22, ZVOP-2), 58. členom Uredbe (EU) 2016/679 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 27. aprila 2016 o varstvu posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov in o prostem pretoku takih podatkov ter razveljavitvi Direktive 95/46/ES (Splošna uredba), 76. člena Zakona o varstvu osebnih podatkov na področju obravnavanja kaznivih dejanj (Uradni list RS, št. 177/20, ZVOPOKD) ter 2. členom Zakona o informacijskem pooblaščencu (Uradni list RS, št. 113/05 in 51/07 – ZUstS-A, ZInfP) posredujemo naše neobvezujoče mnenje v zvezi z vašim vprašanjem.

1.1. Javne organe iz 6(1) člena Splošne uredbe je treba razlagati v skladu z definicijo javnega sektorja iz 3. točke drugega odstavka 5. člena ZVOP-2.

2.2. ZPIZ ima na podlagi 9. člena Zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju status javnega zavoda, zato se za obdelavo podatkov s strani ZPIZ v celoti uporabljajo določbe ZVOP-2 in Splošne uredbe, ki veljajo za javni sektor.

3.3. ZVOP-2 v 93. členu nedvoumno določa, za kakšne namene ter v kakšnem obsegu lahko organi javnega sektorja nadalje obdelujejo kontaktne osebne podatke, ki so jih zbrali v okviru izvrševanja svojih javnih (oblastnih) nalog in iz tega kroga izrecno izključuje neposredno trženje.

Obrazložitev

IP uvodoma pojasnjuje, da izven postopka inšpekcijskega nadzora oziroma drugega upravnega postopka nima zakonskih pooblastil za presojo zakonitosti konkretnih obdelav osebnih podatkov in morebitnih kršitev pravic posameznikov, na katere se podatki nanašajo. V nadaljevanju vam zato podajamo zgolj splošna pojasnila in pravna izhodišča v zvezi z vašim dopisom.

V skladu 6(1) členom Splošne uredbe obdelava osebnih podatkov, ki jih pri opravljanju njihovih nalog uporabljajo javni organi, ne more temeljiti na zakonitem interesu upravljavca v smislu 6(1)(f) Splošne uredbe. Splošna uredba sicer ne definira pojma javni organ, temveč to prepušča v urejanje nacionalnim zakonodajam, kar je slovenski zakonodajalec uresničil z definicijo javnega sektorja iz 3. točke drugega odstavka 5. člena ZVOP-2. Na podlagi navedenega IP zaključuje, da je javne organe iz 6(1) člena Splošne uredbe treba razumeti v skladu z definicijo javnega sektorja iz 3. točke drugega odstavka 5. člena ZVOP-2.

V skladu s to definicijo v javni sektor uvrščamo državne organe, samoupravne lokalne skupnosti, nosilce javnih pooblastil v delu, kjer izvršujejo javna pooblastila, javne agencije, javne sklade, javne zavode, univerze, samostojne visokošolske zavode, zasebne vrtce in zasebne osnovne ter srednje šole, ki izvajajo javno veljavne vzgojno-izobraževalne programe, samoupravne narodne skupnosti, Svet romske skupnosti Republike Slovenije in druge osebe javnega prava, ustanovljene z zakonom. ZPIZ ima na podlagi 9. člena Zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju (Uradni list RS, št. 48/22 – uradno prečiščeno besedilo) status javnega zavoda, zato se za obdelavo podatkov s strani ZPIZ v celoti uporabljajo določbe ZVOP-2 in Splošne uredbe, ki veljajo za javni sektor, saj ne gre za pravni subjekt, ki le v delu svoje dejavnosti izvršuje javno oblast, njegove ostale dejavnosti pa niso oblastne narave (takšen je primer nosilcev javnih pooblastil).

Obdelavo kontaktnih osebnih podatkov s strani oseb javnega ali zasebnega sektorja za izvajanje določenih dejavnosti, ki ne sodijo v krog njihove primarne dejavnosti, tj. glede organov javnega sektorja pri izvrševanju neoblastvenih nalog, ureja 93. člen ZVOP-2. Na njegovi podlagi lahko osebe javnega ali zasebnega sektorja uporabijo osebne podatke posameznikov, ki so jih zbrale iz javno dostopnih virov ali v okviru izvrševanja svojih javnih nalog ali so jim jih posamezniki, na katere se nanašajo, prostovoljno razkrili ali dali privolitev, za namene organiziranja uradnih srečanj, izobraževanj, usposabljanj in dogodkov, določanja sestav ali delovanje komisij, svetov, delegacij in drugih podobnih dejavnosti javnega sektorja, dajanja izjav za javnost, razen izvajanja neposrednega trženja. Zbirke osebnih podatkov, ki nastanejo na tej podlagi, morajo biti ločene od drugih zbirk osebnih podatkov, ki nastanejo pri izvrševanju zakonitih pristojnosti, nalog ali obveznosti. ZVOP-2 v 93. členu nedvoumno določa, za kakšne namene ter v kakšnem obsegu lahko organi javnega sektorja nadalje obdelujejo kontaktne osebne podatke, ki so jih zbrali v okviru izvrševanja svojih javnih (oblastnih) nalog in iz tega kroga izrecno izključuje neposredno trženje. S tem je izražena volja zakonodajalca, da prepove prelivanje podatkov, ki jih je pridobil organ javnega sektorja pri izvrševanju javnih funkcij za njihovo nadaljnjo uporabo v trženjske namene.

V upanju, da ste dobili odgovor na vaša vprašanja, vas lepo pozdravljamo.

Pripravila

dr. Pika Šarf, Svetovalka IP za mednarodne odnose

Mojca Prelesnik, univ. dipl. prav., informacijska pooblaščenka