Jedro

Toženka ima v določbah ZBPP pravno podlago, da v fazi, ko teče postopek pred sodiščem prve stopnje, še ne dodeli sicer zaprošene BPP v obliki pravnega svetovanja in zastopanja za postopek pred sodiščem na drugi stopnji.

Izrek

I. Tožba se zavrne.

II. Vsaka stranka trpi svoje stroške postopka.

Obrazložitev

1. Z izpodbijano odločbo, navedeno v uvodu te sodbe, je toženka ugodila prošnji za dodelitev brezplačne pravne pomoči (v nadaljevanju BPP), ki jo je dne 22. 2. 2021 vložil A. A. (v nadaljnjem besedilu prosilec ali tožnik) in mu dodelila redno brezplačno pravno pomoč v obliki pravnega svetovanja in zastopanja v kazenskem postopku, ki se vodi zoper prosilca kot obdolženca pred Okrožnim sodiščem v Kopru pod opr. št. I K 3886/21 in sicer od 23. 2. 2021 do vročitve sodbe I. stopnje (1. točka izreka). Zavrnila je prošnjo prosilca v delu, ki se nanaša na pravno svetovanje in zastopanje na II. stopnji v istem postopku (2. točka izreka izpodbijane odločbe). Za izvajanje odobrene BPP je določila odvetnika B. B. (3. točka izreka). Odločila je, da je odvetnik, ki je izvajal BPP dolžan napotnico po končani opravi storitve pravne pomoči predložiti službi za BPP. K napotnici morajo biti predloženi stroškovniki za opravljena dejanja pravne pomoči v izvirniku oziroma mora biti priloženo originalno potrdilo sodišča oziroma drugega organa ali osebe o oprostitvi plačila stroškov postopka. Če odvetnik ne vrne napotnice v roku 15 dni po opravljeni storitvi in k napotnici ne priloži dokazil o opravljenih dejanjih, ni upravičen do plačila storitev BPP (4. točka izreka).

2. Iz obrazložitve izpodbijane odločbe izhaja, da je tožnik po pooblaščencu pri toženki dne 21. 2. 2021 vložil prošnjo za dodelitev BPP v obsegu pravnega svetovanja in zastopanja v kazenskem postopku opr. št. I K 2886/2021, ki se vodi zoper tožnika kot obdolženca na Okrožnem sodišču v Kopru. Ob sklicevanju na določbe Zakona o brezplačni pravni pomoči (ZBPP) obrazloži, da je iz spisovne dokumentacije razvidno, da je prosilec državljan Kosova in da se nahaja v ZPKZ Koper, kjer ima prijavljeno bivanje na naslovu ..., Koper, iz česar sodišče šteje, da prosilec začasno prebiva na območju Republike Slovenije. Glede izpolnjevanja finančnega pogoja za dodelitev BPP po 13. členu ZBPP ugotavlja, da prosilec izpolnjuje finančni pogoj, upoštevaje njegov dohodek in premoženje. Nadalje ugotavlja, da je izpolnjen tudi pogoj iz 24. člena ZBPP. Prosilcu se očita kršitev kaznivega dejanja prepovedanega prehajanja meje ali ozemlja države po tretjem odstavku 108. člena Kazenskega zakonika (KZ-1), v zvezi z 20. členom KZ-1 in je za očitano kaznivo dejanje zagrožena kazen zapora do pet let. V kazenskih postopkih je pravica do brezplačne pravne pomoči še posebej varovana v povezavi s pravico do obrambe po 29. členu Ustave RS in 6. členu Evropske konvencije o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin (v nadaljevanju EKČP), zato je treba obdolžencu, ki si v kazenskem postopku ne more sam privoščiti zagovornika, to zagotoviti v obliki BPP v skladu z zakonom. V interesu pravičnosti je, da se obdolžencu, ki mu grozi odvzem prostosti, dodeli BPP v obliki strokovne pomoči zagovornika, da se tako zagotovi uresničevanje ustavne pravice do obrambe, ki je tudi bistveni element pravice do poštenega sojenja in ima namen zagotoviti enakost strank v kazenskem postopku.

3. V zvezi z zavrnitvijo odobritve BPP za nadaljevanje postopka na II. stopnji je navedla, da lahko sodišče po določbah 1. in 2. alineje drugega odstavka 28. člena ZBPP določi drugačen obseg posameznih oblik BPP kot to predlaga prosilec, če oceni, da bo tudi s posameznimi oblikami pravne pomoči dosežen pričakovan rezultat. Po mnenju toženke je prošnja v tem delu preuranjena, saj postopek na I. stopnji še ni zaključen in torej še niso izpolnjeni pogoji za nadaljevanje postopka na II. stopnji. Kolikor se bo postopek nadaljeval na II. stopnji, bo imel prosilec, ob izpolnjevanju materialnega in ob ustreznem zatrjevanju vsebinskega kriterija znova možnost zaprositi BPP tudi za pravno svetovanje in zastopanje v kazenskem postopku na II. stopnji.

4. Tožnik zoper izpodbijano odločbo vlaga tožbo v upravnem sporu, s katero izpodbija odločbo v zavrnilnem delu zaradi nepravilne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja, kršitev določb postopka in zmotne uporabe materialnega prava. Predlaga, da sodišče po opravljeni glavni obravnavi tožbi ugodi ter izpodbijano odločbo v zavrnilnem delu spremeni in odloči, da s v celoti ugodi prošnji tožnika za dodelitev redne BPP za pravno svetovanje in zastopanje pred sodiščem II. stopnje v zadevi I K 2886/2021 Okrožnega sodišča v Kopru, ter za vložitev zahtev za varstvo zakonitosti v tej zadevi zoper sklepe o priporu. Zahteva tudi, da mu toženka povrne stroške upravnega spora, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi.

5. V tožbi povzema določbe 13. in 14. člena ZBPP ter razloge, zaradi katerih so pri tožniku podani materialni kriteriji za odobritev zahtevane BPP. Tožnik je bil zaradi svojega stanu očitno diskriminiran pri odločanju organa BPP o pravici do brezplačne pravne pomoči, s tem mu je bila kršena pravica do enakosti pred zakonom po 14. členu Ustave RS v povezavi s 1. členom ZBPP, ki določa, da prosilec za BPP ne sme biti diskriminiran zaradi nobene svoje osebne okoliščine, torej tudi ne zaradi stanu, kateremu pripada, to je, da je brezposeln. Toženka bi morala glede na to, da je v zadevi I K 2886/2021 Okrožnega sodišča v Kopru veliko pripornih sklepov, prosilcu odobriti BPP za pravno svetovanje in zastopanje pred sodiščem I. in II. stopnje, kot je v podobni zadevi naredil organ za BPP v Ljubljani. V zadevi bo potrebno vložiti tudi zahtevo za varstvo zakonitosti zoper priporne sklepe, kar bi moralo biti vključeno v BPP odločbo.

6. Tožena stranka je sodišču posredovala upravne spise, odgovora na tožbo pa ni podala.

7. Sodišče je s sklepom št. III U 87/2021-6 z dne 23. 4. 2021, ki ga je senat sprejel na podlagi 3. alineje drugega odstavka 13. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1), sklenilo, da bo v zadevi odločal sodnik posameznik.

8. Sodišče je dne 13. 5. 2021 v upravnem sporu opravilo javno glavno obravnavo, ki se je je udeležil substitut pooblaščenca tožnika. Glavno obravnavo je opravilo v odsotnosti tožene stranke, ki je bila pravilno vabljena in svoje odsotnosti ni opravičila.

9. Potem ko je sodnik povzel potek dosedanjega postopka ter vsebino tožbe in izpodbijane odločbe, je pooblaščenec tožene stranke v spis vložil pripravljalno vlogo, iz katere izhaja, da je Okrožno sodišče v Kopru dne 15. 4. 2021 izdalo v zadevi I K 2886/2021 sklep o priporu, zoper katerega se je obdolženi pritožil. Dodatno je navedel, da je za vložitev pritožbe zoper ta sklep vložil vlogo za odobritev BPP, ki mu je bila zavrnjena.

10. Sodišče je v dokaznem postopku na glavni obravnavi vpogledalo listine upravnega spisa zadeve št. Bpp 95/2021 (med katerimi tudi prošnja za BPP pooblaščenca tožnika s priloženim obrazcem BPP št. 1, ki ga je izpolnil tožnik ter podatki o prebivališču in premoženjskem stanju tožnika). Del pripravljalne vloge tožnika je tudi sklep o priporu z dne 15. 4. 2021 Okrožnega sodišča v Kopru, iz katerega izhaja, da je sodišče dne 15. 4. 2021 razglasilo sodbo v tej zadevi, s katero je obdolženca spoznalo za krivega kaznivega dejanja po tretjem odstavku 308. člena KZ-1 ter mu izreklo kazen v višini enega leta in 5 mesecev zapora in denarno kazen ter izgon tujca. Pripor zoper obtoženega pa je po prvem odstavku 361. člena iz razloga po 1. točki prvega odstavka 201. člena Zakona o kazenskem postopku (ZKP) podaljšalo tudi po izrečeni sodbi največ v trajanju do nastopa kazni oziroma izteka izrečene kazni. Sodišče je dokazni predlog za zaslišanje tožnika ter predlog za vpogled v spis Okrožnega sodišča v Kopru I K 3886/2021 zavrnilo. Zgolj splošno sklicevanje na kazenski spis, ne da bi se predlog za izvedbo tega dokaza natančno substanciral, namreč ne zadostuje, kolikor je tožnik želel dokazovati, da je zaprosil za BPP namreč to ni storil v kazenski zadevi I K 3886/21, temveč v zadevi BPP, v katero pa vpogleda ni predlagal. Obrazložitev, da predlaga dokaz z zaslišanjem tožnika zato, da bi se dokazovalo dejstvo, da je le ta vložil zahtevo za subsidiarno varstvo v azilnem postopku, pa za odločanje v tej zadevi ni relevantno.

K točki I. izreka:

11. Tožba ni utemeljena.

12. V tem upravnem sporu se izpodbija uvodoma navedena odločba, pri čemer za tožnika ni sporna odločitev iz 1. točke izreka, v kateri je odločeno, da se njegovi prošnji za dodelitev BPP delno ugodi in se mu dodeli redna brezplačna pravna pomoč v obliki pravnega svetovanja in zastopanja v kazenskem postopku, ki se vodi zoper prosilca kot obdolženca pred Okrožnim sodiščem v Kopru, pod opr. št. I K 3886/2021 do vročitve sodbe I. stopnje. Tožnik niti ne zatrjuje niti ne dokazuje, da bi mu bila odločba I. stopnje v navedeni kazenski zadevi vročena, zato v času izdaje sklepa o podaljšanju pripora z dne 15. 4. 2021, na katerega se sklicuje tožnik, odobrena BPP še ni bila izčrpana.

13. Tožnik izpodbija odločitev iz 2. točke izreka, s katero se zavrne prošnja za dodelitev BPP za pravno svetovanje in zastopanje na II. stopnji v postopku opr. št. I K 3886/2021 Okrajnega sodišča v Kopru.

14. Namen BPP po ZBPP (prvi odstavek 1. člena) je uresničevanje pravice do sodnega varstva po načelu enakopravnosti, upoštevajoč socialni položaj osebe, ki brez škode za svoje preživljanje te pravice ne bi mogla uresničevati. V skladu s prvim odstavkom 11. člena ZBPP oseba, ki je po 10. členu tega zakona lahko upravičenec do BPP, lahko zaprosi za BPP v katerikoli fazi postopka. Po določbi drugega odstavka 11. člena ZBPP dodeljena BPP zajema tiste stroške sodnega postopka, ki so nastali po dnevu vložitve prošnje za dodelitev BPP, ter plačilo za dejanja pravne pomoči, ki do dneva vložitve prošnje za dodelitev BPP še niso bila opravljena. Prosilec obliko in obseg želene BPP navede v svoji prošnji. BPP se dodeli praviloma v obsegu, ki jo uveljavlja prosilec in za čas, potreben glede na obliko, ki je bila dodeljena (prvi odstavek 28. člena ZBPP), organ za brezplačno pravno pomoč pa lahko določi drugačen obseg posameznih oblik BPP, če oceni, da bo tudi s posameznimi oblikami pravne pomoči dosežen pričakovani rezultat (1. alineja drugega odstavka 28. člena ZBPP) oziroma dodeli BPP za zaprošeno obliko pravne pomoči le delno, tako da dodelitev veže na dokončanje posameznih faz postopka v isti zadevi. Pri tem morajo biti oblika, obseg in trajanje brezplačne pravne pomoči določeni tako, da je ta učinkovita in prosilcu nudi ustrezno in kvalitetno strokovno pomoč, to je svetovanje in zastopanje skozi postopek. Le delna odobritev zaprošene oblike BPP v skladu z 28. členom ZBPP je dopustna le, kolikor je tudi s tem dosežen pričakovani rezultat (2. alineja drugega odstavka 28. člena ZBPP). Tožena stranka zavrnila tožnikov predlog za odobritev BPP, ki se nanaša na pravno svetovanje in zastopanje, pred sodiščem II. stopnje z obrazložitvijo, da je ta glede na fazo kazenskega postopka prošnja prosilca v tem delu preuranjena. Navedeno je potrebno po mnenju sodišča tolmačiti tako, da v obseg dodeljene BPP spadajo tudi pritožbe zoper sklepe prvostopenjskega kazenskega sodišča izdane v kazenskem postopku pred sodiščem prve stopnje zoper katere je dopustno redno pravno sredstvo. Po presoji sodišča je le tako tožniku zagotovljena učinkovita pravna pomoč v pravnem postopku pred sodiščem in je s tem dosežen namen, to je zagotavljanje z ustavo zagotovljene pravice do sodnega varstva.

15. Kot izhaja iz navedenih določb ZBPP torej pristojni organ pri odločanju o dodelitvi BPP ni strogo vezan na zahtevek prosilca ter ima po določbah 28. člena ZBPP možnost, da omeji obseg dodeljene BPP. Glede na opisano zakonsko ureditev ima toženka pravno podlago, da v fazi, ko teče postopek pred sodiščem I. stopnje, še ne dodeli sicer zaprošene BPP v obliki pravnega svetovanja in zastopanja za postopek pred sodiščem na II. stopnji, dokler postopek pred sodiščem na I. stopnji ni končan. Tožnik pa kot izhaja iz upravnega spisa v svoji prošnji ni predlagal odobritve BPP za vlaganje izrednih pravnih sredstev v zadevni kazenski zadevi, saj je to zahtevo podal šele v tožbi zoper izpodbijano odločbo. Navedeno pa predstavlja neupoštevno tožbeno novoto (52. člen ZUS-1). Glede na predstavljeno ureditev iz BPP se tožnik ne more z uspehom sklicevati na drug organ za BPP sodišča v Ljubljani, ki je tudi sicer nekonkretiziran in pavšalen, tako kot je nekonkretiziran in pavšalen tudi očitek kršitve 14. člena Ustave RS, pri čemer iz izpodbijane odločbe nedvomno ne izhaja, da bi ga pri njegovem odločanju vodili motivi oziroma osebne okoliščine v zvezi s tožnikom izven sfere pravnega odločanja, kot pavšalno namiguje tožnik.

16. Glede na navedeno je sodišče presodilo, da je tožba tožnika neutemeljena, zato jo je na podlagi prvega odstavka 63. člena ZUS-1 zavrnilo.

K točki II. izreka:

17. Odločitev o zavrnitvi stroškovnega zahtevka tožnika temelji na četrtem odstavku 25. člena ZUS-1, po katerem trpi vsaka stranka svoje stroške postopka, če sodišče tožbo zavrne.

18. Sklepno sodišče tožniku pojasnjuje, da se sodna taksa v tem upravnem sporu glede na določbo četrtega odstavka 10. člena Zakona o sodnih taksah ZST-1) in na tej podlagi ustaljeno prakso Upravnega sodišča RS, ki ji sledi tudi Vrhovno sodišče RS, ne plača. Ker je torej plačila sodne takse v tem upravnem sporu tožnik oproščen že glede na zakon, sodišče o tem ne bo odločalo s sklepom. Katerih drugih stroškov naj bi bil oproščen, tožnik ni niti navedel, pa tudi sicer odločanje o tem ne bi bilo stvar sodnega postopka.