Jedro

Toženec je izgubil zavarovalne pravice, ker je po nastanku škodnega primera zapustil kraj dogodka, ne da bi posredoval svoje osebne podatke in podatke o zavarovanju.

Ker pogodbeno pravo med strankama ne ureja vprašanja obvestitve policije o škodnem dogodku, so v tem delu relevantna določila zakona.

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi sodba sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijano sodbo ohranilo v veljavi sklep o izvršbi VL 83117/2016 z dne 24. 8. 2016, po katerem je toženec dolžan plačati tožeči stranki glavnico v znesku 1.878,73 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 15. 5. 2016 dalje do plačila, ter povrniti stroške izvršilnega postopka v znesku 59,00 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 22. 9. 2016 dalje do plačila. Tožencu je naložilo v plačilo stroške postopka tožeče stranke v višini 198,70 EUR, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi.

2. Toženec vlaga pritožbo iz vseh pritožbenih razlogov ter pritožbenemu sodišču predlaga, da izpodbijano sodbo spremeni tako, da v celoti zavrne tožbeni zahtevek tožeče stranke. Podredno predlaga, da se izpodbijana sodba razveljavi in zadeva vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje. Navaja, da zavarovalnih pravic na podlagi določil Splošnih pogojev zavarovanja AO 15 (v nadaljevanju. Splošni pogoji) ni izgubil. Policije ni bil dolžan poklicati, saj mu takšne obveznosti ne nalaga noben materialni predpis. Osebne podatke je oškodovancu DARS d.d. posredoval naslednje jutro, ko se je odpeljal proti kraju škodnega dogodka in tam našel vzdrževalca. Sodišče prve stopnje je zmotno uporabilo Splošne pogoje in nepravilno zaključilo, da je zapustil kraj dogodka, ne da bi posredoval svoje osebne podatke in podatke o zavarovanju. Ker v času škodnega dogodka DARS-ovih delavcev ni bilo v neposredni bližini, je svoje podatke oškodovancu posredoval naslednjega dne zjutraj. Določila Zakona o pravilih cestnega prometa (ZPrCP) so v konkretnem primeru relevantna. Slednja določajo, da v primeru nesreče prve kategorije, voznik ni dolžan obveščati policije. Ob udeležbi enega vozila, ki je poškodovalo tujo stvar, se zadeva lahko reši z izmenjavo podatkov med udeleženci in izpolnitvijo Evropskega poročila o prometni nesreči. Sodišče prve stopnje je na podlagi določil Splošnih pogojev napačno zaključilo, da je izgubil zavarovalne pravice s tem, ko se je izmaknil preizkusu alkoholiziranosti. Splošni pogoji zavarovancem ne nalagajo, da morajo o prometni nesreči obvestiti policijo. Sodišče prve stopnje je svojo odločitev oprlo le na drugi odstavek 7. člena Zakona o obveznih zavarovanjih v prometu (ZOZP) in Splošne pogoje, ni pa uporabilo 4. in 7. točke tretjega odstavka 7. člena ZOZP. Podana je bistvena kršitev pravil postopka, ker odločitev o stroških pravdnega postopka ni obrazložena in se je ne da preizkusiti.

3. Tožeča stranka na pritožbo ni odgovorila.

4. Pritožba ni utemeljena.

5. Obravnavani spor je spor majhne vrednosti (prvi odstavek 443. člena Zakona o pravdnem postopku - ZPP). Sodba izdana v sporu majhne vrednosti se lahko izpodbija samo zaradi bistvene kršitve določb pravdnega postopka iz drugega odstavka 339. člena ZPP in zaradi zmotne uporabe materialnega prava (prvi odstavek 458. člena ZPP). Tako je bil pritožnik s pravnim poukom tudi poučen. Zmotna ali nepopolna ugotovitev dejanskega stanja ter relativne bistvene kršitve določb postopka iz prvega odstavka 339. člena ZPP niso dovoljeni pritožbeni razlogi.

6. Pritožbeno sodišče soglaša, da je toženec ravnal v nasprotju z zavarovalno pogodbo, ker je po nastanku škodnega primera zapustil kraj dogodka, ne da bi posredoval svoje osebne podatke in podatke o zavarovanju. Iz ugotovljenega dejanskega stanja (na katerega je pritožbeno sodišče vezano) izhaja, da toženec neposredno po škodnem dogodku, o tem in svojih podatkih ni obvestil oškodovanca DARS d.d. Ta je še istega večera ugotovil, da je nekdo poškodoval obcestno ograjo ter o tem obvestil policijo, ki je toženca tudi iskala. Toženec se je naslednjega dne vrnil na kraj nezgode in tam srečal DARS-ovega delavca ter policijo, katerim je nato posredoval svoje osebne podatke in podatke o zavarovanju. Ko je toženec podatke sporočil DARS d.d., je bil ta z njimi in škodnim dogodkom že seznanjen. Na kraju škode je namreč ostala registrska tablica tožničinega vozila. Sodišče prve stopnje je na tako ugotovljeno dejansko stanje pravilno uporabilo materialno pravo in določila Splošnih pogojev ter odločilo, da je toženec zavarovalne pravice izgubil. 7. Sodišče prve stopnje je svojo odločitev ustrezno oprlo na drugi odstavek 7. člena ZOZP ter Splošne pogoje. Čeprav pri tem ni izrecno izpostavilo tudi tretjega odstavka 7. člena ZOZP1, ni zmotno uporabilo materialnega prava. Splošni pogoji so pravna podlaga med zavarovalnico in zavarovancem. Ker pravice in obveznosti zavarovalnice in zavarovanca temeljijo na zavarovalni pogodbi in Splošnih pogojih, ki so njen sestavni del, je tudi pri ugotavljanju, ali je zavarovanec izgubil zavarovalne pravice, potrebno uporabiti določila pogodbe in Splošnih pogojev. Primere, ki predstavljajo izgubo zavarovalnih pravic, v konkretnem primeru določa 7. člen Splošnih pogojev, ki je tudi v skladu s 7. členom ZOZP.

8. Pritrditi gre pritožbenim očitkom, da toženčeva neprijava prometne nesreče policiji, nima avtomatično za posledico izgube zavarovalnih pravic. Po 7. členu Splošnih pogojev zavarovanec izgubi pravice iz zavarovanja, če po nesreči zapusti kraj dogodka, ne da bi posredoval svoje osebne podatke in podatke o zavarovanju, kot tudi, če vozilo upravlja pod vplivom alkohola. Šteje se, da je voznik pod vplivom alkohola, če se po prometni nesreči izmakne preiskavi svoje alkoholiziranosti. Vendar pa Splošni pogoji tožencu izrecno ne nalagajo dolžnosti, da o škodnem dogodku obvesti policijo. Ker pogodbeno pravo med strankama ne ureja vprašanja obvestitve policije o škodnem dogodku, so v tem delu relevantna določila zakona. ZPrCP pa za prometne nesreče I. kategorije ne zahteva, da je policija obveščena.

9. Kljub navedenemu pritožbeno sodišče problematike obveščanja policije in domneve toženčeve alkoholiziranosti konkretneje ne obravnava, saj je toženec zavarovalne pravice izgubil že s tem, da je zapustil kraj dogodka, ne da bi posredoval osebne podatke in podatke o zavarovanju. Toženec bi moral neposredno po škodnem dogodku, o njegovem nastanku obvestiti DARS d.d. Tega ne spremeni niti dejstvo, da je toženec obravnavanega večera hitel domov k partnerki, ki se je slabo počutila. Potreba po čim hitrejši vrnitvi domov je tožencu morda res preprečila, da bi ostal na kraju nezgode in poklical (dežurno službo) DARS d.d. Vendar pa bi to lahko in moral storiti po prihodu domov, ko se je seznanil s stanjem partnerke.

10. Vsi ostali pritožbeni razlogi se tičejo pravilnosti ugotovljenega dejanskega stanja. Zaradi omejenosti pritožbenih razlogov te navedbe ne morejo biti predmet presoje v pritožbenem postopku, zato pritožbeno sodišče nanje ne odgovarja (458. člen ZPP).

11. Odločitev o stroških postopka ni obremenjena z bistveno kršitvijo pravil postopka. Sodišče prve stopnje je pravdne stroške priznalo na podlagi specificiranega stroškovnika tožeče stranke, razvidnega iz list. št. 85 spisa. Tožeča stranka je stroške priglasila na zadnjem naroku za glavno obravnavo, na kateri je bila prisotna tudi toženčeva pooblaščenka. Neutemeljen je zato pritožbeni očitek, da ni znano, na kaj se nanašajo priznani pravdni stroški v znesku 198,70 EUR. Sodišče prve stopnje je upoštevalo priglašeno sodno takso (121,00 EUR) in potne stroške na relaciji Novo mesto - Krško - Novo mesto za prihod na tri naroke (77,70 EUR) ter tožeči stranki utemeljeno priznalo pravdne stroške v višini 198,00 EUR.

12. Pritožbeno sodišče pri preizkusu izpodbijanje sodbe ni našlo kršitev, na katere opozarja pritožba, niti tistih, na katere je v skladu z drugim odstavkom 350. člena ZPP dolžno paziti po uradni dolžnosti, zato je pritožbo kot neutemeljeno zavrnilo in potrdilo sodbo sodišča prve stopnje (353. člen ZPP).

13. Odločitev o stroških pritožbenega postopka temelji na prvem odstavku 165. člena ZPP. Ker toženec s pritožbo ni uspel, sam krije svoje stroške pritožbenega postopka (prvi odstavek 154. člena ZPP), kar je vsebovano v zavrnilnem delu izreka.

14. Na podlagi 5. odstavka 458. člena ZPP je v zadevi odločala sodnica posameznica.

1 Ta določa primere, v katerih ima zavarovalnica pri zavarovanju avtomobilske odgovornosti pravico uveljavljati povračilo izplačanih zneskov od zavarovanca oz. odgovorne osebe.