Jedro

Pri odločanju o hitrejšem napredovanju sodnika v plačnih razredih Sodni svet ni vezan na oceno sodniške službe personalnega sveta, še toliko manj pa na mnenje oddelka sodišča, ki obravnava pravna sredstva zoper odločbe ocenjevanega sodnika. To pa ne pomeni, da ocene sodniške službe in mnenja Sodni svet pri svojem odločanju ne sme upoštevati. Poleg statističnih podatkov npr. o obsegu opravljenega dela, doseženi stopnji pravilnosti in zakonitosti sodnikovega odločanja, ugotovljeni v postopkih s pravnimi sredstvi, pravočasnosti pisne izdelave sodnih odločb itd. lahko delovne sposobnosti, predvsem pa strokovno znanje in s tem kakovost odločanja sodnika, ocenijo sodniki, ki odločajo o pritožbah zoper odločbe ocenjevanega sodnika. Ti imajo vpogled v sodnikovo sposobnost strukturiranega dela in analitičnega razmišljanja, obseg strokovnega znanja s področja dela, sposobnost pisnega izražanja itd. Poleg sodnikov instančnega sodišča lahko strokovnost sodnikovega dela oceni tudi personalni svet z vpogledom v največ deset sodnih spisov v zadevah, ki jih je reševal ocenjevani sodnik in v katerih je bil postopek pravnomočno končan v ocenjevalnem obdobju.

Izrek

I. Tožba se zavrne.

II. Tožeča stranka sama krije svoje stroške postopka.

Obrazložitev

1. Z odločbo Su 188/2018-5 z dne 12. 4. 2018 je tožena stranka 1.) zavrgla predlog tožeče stranke za razveljavitev ocene sodniške službe Personalnega sveta Višjega sodišča v Ljubljani SuZ 40/2017 z dne 16. 6. 2017 (v zvezi s sklepom Personalnega sveta Vrhovnega sodišča RS Su 40/2017 z dne 16. 6. 2017) in2.) zavrnila predlog tožeče stranke za hitrejše napredovanje.

2. S sklepom Su 188/2018-10 z dne 6. 9. 2018 je tožena stranka zavrgla pritožbo tožeče stranke zoper odločbo Su 188/2018-5 z dne 12. 4. 2018. **O tožbi zoper odločbo Su 188/2018-5 z dne 12. 4. 2018** **a) O tožbi zoper zavrženje predloga za razveljavitev ocene sodniške službe**

3. Iz obrazložitve odločbe Su 188/2018-5 z dne 12. 4. 2018 o zavrženju predloga tožeče stranke za razveljavitev ocene sodniške službe Personalnega sveta Višjega sodišča v Ljubljani (v nadaljevanju Personalnega sveta VSL) v zvezi s sklepom Personalnega sveta Vrhovnega sodišča RS (v nadaljevanju Personalnega sveta VSRS) izhaja, da Zakon o sodniški službi (v nadaljevanju ZSS) z izjemo pritožbe zoper oceno sodniške službe Personalnega sveta Višjega sodišča na Personalni svet VSRS drugega varstva zoper oceno, ki ni upravni akt, ne predvideva. Ker Sodni svet v postopku izdelave ocene sodniške službe ni pritožbeni organ in v oceno tudi nima pristojnosti vsebinsko posegati, je predlog tožeče stranke zavrgel. 4. Iz uvoda tožbe in tožbene naracije je razbrati, da tožeča stranka s tožbo izpodbija odločitev Sodnega sveta o zavrženju predloga za razveljavitev ocene sodniške službe, vendar pa eksplicitno v tožbi za to razlogov ne navede. Vrhovno sodišče se zato v presojo pravilnosti odločitve Sodnega sveta v tem delu ni spustilo.

**b) O tožbi zoper zavrnitev predloga za hitrejše napredovanje**

5. Tožeča stranka je pri toženi stranki vložila predlog za hitrejše napredovanje v plačnih razredih. Tožena stranka je ob poudarku, da na oceno sodniške službe ni vezana, vseeno sledila tej oceni (to je oceni Personalnega sveta VSL, med drugim utemeljeni tudi na mnenju civilnega oddelka Višjega sodišča v Ljubljani; v nadaljevanju mnenje civilnega oddelka VSL) in odločila, da tožeča stranka ne izpolnjuje pogojev iz 28. člena ZSS na nadpovprečnem nivoju, kar bi utemeljevalo njeno hitrejše napredovanje v plačnih razredih.

6. Tožeča stranka vse svoje trditve v tožbi usmeri v izpodbijanje mnenja civilnega oddelka VSL. Toženi stranki očita nasprotje v obrazložitvi glede upoštevanja tega mnenja. Mnenje ocenjuje kot pavšalno in neobrazloženo. Trdi, da ji je bila kratena pravica do izjave, ker ji ni bilo omogočeno sodelovanje na seji, na kateri so sodniki civilnega oddelka sprejeli mnenje, niti z mnenjem ni bila seznanjena pred izdelavo ocene sodniške službe Personalnega sveta VSL. V postopku pred Vrhovnim sodiščem uveljavlja kršitev 6. člena Evropske konvencije o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin in 47. člena Listine Evropske unije o temeljnih pravicah.

7. Tožena stranka v odgovoru na tožbo trdi, da je odločitev o zavrnitvi predloga tožeče stranke pravilna iz dveh razlogov, in sicer 1.) tožeča stranka ne izpolnjuje zakonsko predpisanih pogojev za katerokoli obliko napredovanja, ki je predvidena v drugem odstavku 24. člena ZSS in o kateri na podlagi tretjega odstavka istega člena odloča Sodni svet, ter 2.) tožena stranka je na podlagi izvedenega postopka ugotavljanja uspešnosti in strokovnosti do zaključka, da tožeča stranka celostno gledano ne izpolnjuje kriterijev iz 28. člena ZSS na nadpovprečni ravni, prišla tudi brez upoštevanja za tožečo stranko spornega mnenja civilnega oddelka VSL.

8. Tožba ni utemeljena.

9. ZSS v tretjem odstavku 24. člena določa, da o hitrejšem napredovanju sodnika v plačnih razredih odloča sodni svet na predlog sodnika ali predsednika sodišča. O napredovanju se odloča po izvedenem postopku ugotavljanja uspešnosti in strokovnosti sodnika. Nadalje ZSS v 28. členu določa, da se pri odločanju o napredovanju upoštevajo delovne sposobnosti in strokovno znanje, osebne lastnosti, socialne veščine ter sposobnosti opravljanja nalog vodstvenega mesta. Kriterije za napredovanje podrobneje določajo merila za kakovost dela sodnikov za oceno sodniške službe. Pogoj za hitrejše napredovanje je nadpovprečno izpolnjevanje kriterijev iz 28. člena ZSS (drugi odstavek v zvezi s prvim odstavkom32. člena ZSS).

10. Merila za kakovost dela sodnikov za oceno sodniške službe (v nadaljevanju Merila)1 v 5. členu določajo, da personalni svet glede strokovnega znanja sodnika pred izdelavo ocene sodniške službe pridobi mnenje oddelka sodišča, ki obravnava pravna sredstva zoper odločbe ocenjevanega sodnika.

11. Pri odločanju o hitrejšem napredovanju sodnika v plačnih razredih Sodni svet ni vezan na oceno sodniške službe personalnega sveta, še toliko manj pa na mnenje oddelka sodišča, ki obravnava pravna sredstva zoper odločbe ocenjevanega sodnika. To pa ne pomeni, da ocene sodniške službe in mnenja Sodni svet pri svojem odločanju ne sme upoštevati. Poleg statističnih podatkov npr. o obsegu opravljenega dela, doseženi stopnji pravilnosti in zakonitosti sodnikovega odločanja, ugotovljeni v postopkih s pravnimi sredstvi, pravočasnosti pisne izdelave sodnih odločb itd. lahko delovne sposobnosti, predvsem pa strokovno znanje in s tem kakovost odločanja sodnika, ocenijo sodniki, ki odločajo o pritožbah zoper odločbe ocenjevanega sodnika. Ti imajo vpogled v sodnikovo sposobnost strukturiranega dela in analitičnega razmišljanja, obseg strokovnega znanja s področja dela, sposobnost pisnega izražanja itd. Poleg sodnikov instančnega sodišča lahko strokovnost sodnikovega dela oceni tudi personalni svet z vpogledom v največ deset sodnih spisov v zadevah, ki jih je reševal ocenjevani sodnik in v katerih je bil postopek pravnomočno končan v ocenjevalnem obdobju (prvi odstavek 7. člena Meril).

12. Tožena stranka je v obrazložitvi zavrnitve predloga zapisala, da izpolnjevanje zahtev (pisanje sodnih odločb v instrukcijskem roku, strnjeno razpisovanje narokov, reševanje zadev po vrstnem redu itd.) tudi brez spornega povzemanja mnenja civilnega oddelka VSL (da je sodnikovo poznavanje materialnega prava, način vodenja postopkov in sposobnost pisanja odločb na tako nizkem nivoju, da komaj še dosega povprečje primerljivih sodnikov) utemeljuje zgolj redno, ne pa tudi hitrejšega napredovanja. Mnenje civilnega oddelka VSL je toženo stranko le dodatno utrdilo v (že sprejeti) oceni o neobstoju pogojev za hitrejše napredovanje tožeče stranke. Ker tožena stranka svoje ocene v osnovi ni oprla na mnenje civilnega oddelka VSL, se je večina trditev tožeče stranke (to je vse trditve o mnenju civilnega oddelka VSL) izkazalo za nepomembne, zato se Vrhovno sodišče do njih ni opredelilo.

13. Poleg trditev, s katerimi je izpodbijala mnenje civilnega oddelka VSL, je tožeča stranka trdila še, da sta tako Personalni svet VSL in personalni svet VSRS spregledala, da je imela tožeča stranka v letu 2016 potrjenih 95,65 % zadev, kot tudi dejstvo, da se je v letih 2016 in 2017 udeležila šestih izobraževanj v tujini. Personalni svet VSL je za tožečo stranko izdelal oceno sodniške službe za obdobje od leta 2013 do leta 2016 in ob tem pravilno kot bistven upošteval delež potrjenih zadev v celotnem ocenjevanem obdobju, ne pa le v zadnjem ocenjevanem letu. Zato je povzemanje deleža potrjenih zadev v celotnem ocenjevanem obdobju tako v sklepu Personalnega sveta VSRS kot tudi v odločbi Sodnega sveta povsem na mestu. Čeprav Personalni svet VSL v sodniški oceni ni izrecno napisal, kdaj in katerih izobraževanj se je tožeča stranka udeležila, to še ne pomeni, da je bilo to dejstvo spregledano. Iz ocene je razbrati, da se tožeča stranka redno izobražuje, kar izhaja iz potrdil v njenem osebnem spisu. Prav tako ni bilo spregledano, da tožeča stranka po mnenju predsednika Okrožnega sodišča v Krškem zelo korektno in zanesljivo vodi Okrajno sodišče v Krškem, vseeno pa je, kar je tudi pravilno, najprej Personalni svet VSL kasneje pa tudi Sodni svet pri oceni tožeče stranke večjo težo od kriterija sposobnosti opravljanja nalog vodstvenega mesta dal kriteriju delovnih sposobnosti in strokovnega znanja.

14. Uveljavljanje kršitev 6. člena Evropske konvencije o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin in 47. člena Listine Evropske unije o temeljnih pravicah se ob vložitvi tožbe v upravnem sporu tako izkaže kot neutemeljeno.

15. Vrhovno sodišče ugotavlja, da je izpodbijana odločba pravilna in na zakonu utemeljena, zato je tožbo v delu, ki se nanaša na zavrnitev predloga za hitrejše napredovanje, zavrnilo kot neutemeljeno na podlagi prvega odstavka 63. člena ZUS-1. Ker dejstva, pomembna za odločitev o tožbi, med strankama postopka niso bila sporna, je sodišče, kot to določa prvi odstavek 59. člena ZUS-1, o tožbi odločilo brez glavne obravnave, na seji senata.

**O tožbi zoper sklep Su 188/2018-10 z dne 6. 9. 2018**

16. Tožeča stranka sklep o zavrženju pritožbe izpodbija "zgolj zaradi previdnosti, da ji ne bi bile kršene kakšne procesne pravice oz. kratene človekove pravice, tako da ne bi bilo možno odločati o tožbi za razveljavitev odločbe z dne 12. 4. 2018 in posledično o razveljavitvi ocene sodniške službe".

17. Zakon o splošnem upravnem postopku (v nadaljevanju ZUP) v sedmem odstavku 215. člena določa, da kadar zoper odločbo ni dovoljena pritožba, stranka pa je bila napačno poučena, da se zoper odločbo lahko pritoži, in je vložila pritožbo ter zato zamudila rok za upravni spor, ji teče ta rok od dneva vročitve odločbe, s katero je bila njena pritožba zavržena, če ni stranka že prej začela upravnega spora.

18. Vrhovno sodišče je, kot izhaja iz 3. do 15. točke obrazložitve te sodbe, na podlagi določbe sedmega odstavka 215. člena ZUP tožbo zoper odločbo Su 188/2018-5 z dne 12. 4. 2018 štelo za pravočasno in o njej vsebinsko odločilo.

19. V delu, ki se nanaša na sklep Su 188/2018-10 z dne 6. 9. 2018, tožba ni utemeljena. Zoper odločbe in sklepe tožene stranke ni dovoljena pritožba, dovoljen pa je upravni spor, o katerem odloča Vrhovno sodišče (prvi in drugi odstavek 36. člena Zakona o sodnem svetu). Odločitev o zavrženju pritožbe se zato, kljub napačnemu pravnemu pouku v odločbi Su 188/2018 z dne 12. 4. 2018, izkaže kot pravilna.

**O stroških postopka**

20. Skladno s četrtim odstavkom 25. člena ZUS-1 je Vrhovno sodišče odločilo, da tožeča stranka sama krije svoje stroške postopka.

1 Ur. l. RS, št. 64/2017.