Jedro

Stališče sodišča prve stopnje, da ureditvene začasne odredbe ni mogoče izdati na podlagi 3. alineje drugega odstavka 272. člena ZIZ, je materialnopravno zmotno in temelji na starejši sodni praksi. Iz navedene določbe izhaja, da mora upnik verjetno izkazati eno izmed alternativno določenih predpostavk za izdajo začasne odredbe, zato uporaba pogoja iz tretje alineje ni izključena zgolj zaradi narave ureditvene začasne odredbe.

Izrek

I.Pritožba se zavrne in se sklep sodišča prve stopnje potrdi.

II.Pritožbeni stroški so nadaljnji stroški postopka.

Obrazložitev

1.Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom zavrnilo predlog za izdajo začasne odredbe, s katero je tožnica zahtevala, da ji toženec omogoči prost in neoviran dostop ter uporabo lovske koče za izvajanje njene dejavnosti.

2.Zoper sklep se pritožuje tožnica iz vseh pritožbenih razlogov po 338. členu Zakona o pravdnem postopku (ZPP). Opozarja, da je bil predlog za izdajo začasne odredbe vložen skupaj s tožbo in da se je v njem sklicevala tudi na listinske dokaze, predložene s tožbo, kar je sodišče spregledalo. Meni, da predlagana začasna odredba ne izčrpa tožbenega zahtevka, saj ni zahtevala izpraznitve in izročitve nepremičnine, temveč zgolj začasno ureditev režima njene uporabe. Navaja še, da ji tožena stranka onemogoča uporabo lovske koče, ki je pomembna za izvajanje dejavnosti lovske družine, ker se v njej izvajajo sestanki organov družine, hranijo inventar, arhiv in dokumentacija ter se v njej nahaja hladilnica za skladiščenje divjačine. Zato je zmotna presoja, da zatrjevana škoda ni težko nadomestljiva. Predlaga, da pritožbeno sodišče pritožbi ugodi in sklep spremeni tako, da predlagani začasni odredbi ugodi, podrejeno pa, da ga razveljavi in zadevo vrne sodišču prve stopnje v ponovno odločanje.

3.Tožena stranka je na pritožbo obrazloženo odgovorila in predlagala njeno zavrnitev.

4.Pritožba ni utemeljena.

5.Iz obrazložitve sklepa ne izhaja, da sodišče trditev in listinskih dokazov iz tožbe ne bi upoštevalo, temveč da jih je ocenilo kot nezadostne za zaključek o obstoju težko nadomestljive škode. Zato pavšalen pritožbeni očitek o spregledu in pomanjkljivi presoji tožničinih trditev ni utemeljen.

6.Okoliščina, da predlagana začasna odredba ne izčrpa tožbenega zahtevka, še ne pomeni, da so izpolnjeni zakonski pogoji za njeno izdajo. Tudi kadar predlagani ukrep pomeni zgolj začasno ureditev razmerja med strankama, mora predlagatelj verjetno izkazati eno izmed predpostavk iz drugega odstavka 272. člena Zakona o izvršbi in zavarovanju (v nadaljevanju ZIZ), česar tožnici ni uspelo. Pri tem ni mogoče prezreti, da je predlog zastavljen široko, saj zahteva omogočanje prostega in neoviranega dostopa ter uporabe lovske koče in prepoved vsakršnega preprečevanja vstopa članom in organom tožnice, s tem pa bistveno vpliva na sedanje posestno stanje. Takšen ukrep zato terja posebno skrbno presojo zakonskih pogojev za izdajo začasne odredbe, ki v konkretnem primeru niso bili verjetno izkazani.

7.Sodišče prve stopnje je pravilno zaključilo, da tožnica ni uspela verjetno izkazati predpostavke iz druge alineje drugega odstavka 272. člena ZIZ, saj ni izkazala nastanka težko nadomestljive škode. Prav tako predlog ne vsebuje drugih okoliščin, ki bi utemeljevale sklep, da je izdaja ureditvene začasne odredbe nujna. Pritožbeno sodišče se v tem delu v celoti sklicuje na razloge, navedene v 6. do 9. točki obrazložitve sklepa sodišča prve stopnje.

8.Samo dejstvo, da je lovska koča pomembna za izvajanje tožničine dejavnosti in da v njej potekajo aktivnosti, povezane z njenim delovanjem, še ne izkazuje nastanka škode takšne narave in intenzitete, ki bi utemeljevala izdajo ureditvene začasne odredbe. Kot je pravilno presodilo sodišče prve stopnje, si lahko tožnica zagotovi druge ustrezne prostore za sestanke in po potrebi najame tudi primerno hladilnico. Iz odgovora na pritožbo toženca pa izhaja, da se ta nahaja v ločenem objektu in da jo tožnica ves čas nemoteno uporablja, kar je podprl s fotografijama lovske koče (priloga B2) in hladilnice (priloga B3). Ob upoštevanju navedenega sodišče ni moglo slediti tožničinim trditvam, da ji zaradi zatrjevanega stanja grozi nastanek težko nadomestljive škode.

9.Nenazadnje je tožnica lovsko kočo sama oddala v najem, kar dodatno potrjuje, da objekt ni nepogrešljiv za izvajanje dejavnosti lovske družine. Ob tem si ni izrecno zagotovila uporabe hladilnice ali prostora za arhiv, kar bi gotovo storila, če bi bilo to ključnega pomena za opravljanje nalog javnega interesa kot koncesionarja na področju lovstva, vključno z izvajanjem lovsko čuvajske službe in upravljanjem lovišča.

10.Tožnica sicer zatrjuje, da bi lahko izgubila koncesijo, vendar za to trditev ne navede konkretnih dejstev, iz katerih bi bilo mogoče sklepati, zakaj oziroma na kakšni podlagi naj bi bila koncesija dejansko ogrožena.

11.Stališče sodišča prve stopnje, da ureditvene začasne odredbe ni mogoče izdati na podlagi 3. alineje drugega odstavka 272. člena ZIZ, je materialnopravno zmotno in temelji na starejši sodni praksi. Iz navedene določbe izhaja, da mora upnik verjetno izkazati eno izmed alternativno določenih predpostavk za izdajo začasne odredbe, zato uporaba pogoja iz tretje alineje ni izključena zgolj zaradi narave ureditvene začasne odredbe. Vendar navedena nepravilnost na pravilnost izpodbijane odločitve ni vplivala. Sodišče je namreč pravilno ugotovilo, da tožnica glede tega pogoja ni podala konkretnih dejanskih navedb, ki bi omogočale presojo razmerja med neugodnimi posledicami za obe pravdni stranki, zato tudi ob pravilni materialnopravni razlagi navedene določbe drugačna odločitev ne bi bila mogoča. Vendar navedena nepravilnost na pravilnost izpodbijane odločitve ni vplivala. Sodišče je namreč pravilno ugotovilo, da tožnica glede tega pogoja ni podala konkretnih dejanskih navedb, ki bi omogočale presojo razmerja med neugodnimi posledicami za obe pravdni stranki, zato tudi ob pravilni materialnopravni razlagi navedene določbe drugačna odločitev ne bi bila mogoča.

12.Ker pritožbeni razlogi niso podani, prav tako pa niso podane kršitve, na katere pritožbeno sodišče pazi po uradni dolžnosti (drugi odstavek 350. člena ZPP), je bilo treba pritožbo zavrniti in potrditi izpodbijani sklep (2. točka 365. člena ZPP).

13.Ker gre za postopek zavarovanja znotraj pravdnega postopka, je pritožbeno sodišče odločanje o pritožbenih stroških pridržalo za končno odločbo.