Jedro

Sodišče je v plačilnem nalogu sicer res navedlo napačen člen ZST-1 (prvi odstavek 11. člena namesto pravilno drugi odstavek 15. člena ZST-1), vendar to ni vplivalo na pravilno odmero sodne takse.

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi sklep sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom zavrnilo ugovor tožene stranke (toženca) z dne 28. 3. 2019 zoper plačilni nalog.

2. Zoper sklep se pritožuje toženec iz vseh pritožbenih razlogov. Navaja, da je že v ugovoru zoper plačilni nalog navedel, da je prejel plačilni nalog, ki je neobrazložen, zato je vložil ugovor. V plačilnem nalogu, s katerim je bila tožencu naložena v plačilo sodna taksa, je v pravnem pouku navedeno, da je bila tožeča stranka (tožnica) oproščena plačila sodne takse v tej pravdni zadevi, zato naj bi jo bil dolžan plačati toženec, s čemer se ta ne strinja. Sodišče se je v zapisu o pravnem pouku na plačilnem nalogu sklicevalo na prvi odstavek 11. člena Zakona o sodnih taksah (ZST-1), ki ne piše o tem, da bi morala tožena stranka kriti stroške sodne takse, ker je bila tožeča stranka plačila sodne takse oproščena. Povzema vsebino navedenega člena in navaja, da je sklep nezakonit, saj je sodišče z njim zavrnilo ugovor toženca zoper plačilni nalog, čeprav samo v 10. točki obrazložitve izpodbijanega sklepa navaja, da je bila pri plačilnem nalogu navedena napačna pravna podlaga.

3. Pritožba ni utemeljena.

4. Zoper plačilni nalog je dopustno v roku 8 dni od vročitve naloga vložiti ugovor iz razlogov, da taksna obveznost ni nastala, da je taksa že plačana ali da je sodišče takso napačno odmerilo (prvi odstavek 34.a člena ZST-1).

5. Sodišče prve stopnje je tožencu izpodbijani plačilni nalog izdalo na podlagi drugega in tretjega odstavka 15. člena ZST-1 in na podlagi 34. člena ZST-1. Tožnica je bila namreč v tej zadevi oproščena plačila sodne takse za postopek pred sodiščem prve stopnje. V predmetnem pravdnem postopku je uspela. Sodišče je pravilno plačilo takse naložilo v plačilo tožencu, saj drugi odstavek 15. člena ZST-1 določa, da mora takse stranke, ki je bila oproščena plačila taks in je v postopku uspela, plačati nasprotnik te stranke (glej tudi tretji odstavek 15. člena ZST-1, ki določa, da sodišče prve stopnje po uradni dolžnosti naloži plačilo taks stranki iz drugega odstavka 15. člena ZST-1). Ob povedanem toženec neutemeljeno navaja, da se s takšno odločitvijo ne more strinjati.

6. Neutemeljena je tudi toženčeva navedba, da je sodišče napačno uporabilo materialno pravo, ker se je na plačilnem nalogu sklicevalo na prvi odstavek 11. člena ZST-1. Sodišče je res v plačilnem nalogu, kot je ugotovilo tudi sodišče prve stopnje v izpodbijanem sklepu, navedlo napačen člen ZST-1 (prvi odstavek 11. člena ZST-1 namesto pravilno drugi odstavek 15. člena ZST-1), vendar je odločilno, da je pravilno navedlo vsebino drugega odstavka 15. člena ZST-1, ki je relevanten za odločitev v tej zadevi. Ugotovljenih dejstev, da je bila tožnica oproščena plačila sodne takse in je v postopku uspela, pa toženec ne izpodbija.

7. Ugovorne navedbe toženca je ob povedanem sodišče prve stopnje pravilno zavrnilo. Pravilno je navedlo tudi, da napačna navedba člena ni vplivala na pravilno odmero sodne takse. Drugih ugovornih navedb toženec ni podal, tudi drugih pritožbenih navedb ne podaja.

8. Ob povedanem je sodišče prve stopnje pravilno ugotovilo, da je bil plačilni nalog izdan pravilno in je bila sodna taksa pravilno naložena v plačilo tožencu, zato je ugovor toženca zoper plačilni nalog utemeljeno zavrnilo.

9. Glede na navedeno in ker sodišče druge stopnje ob preizkusu izpodbijanega sklepa tudi ni ugotovilo kršitev določb postopka, na katere pazi po uradni dolžnosti, je pritožbo zavrnilo in sklep sodišča prve stopnje potrdilo (2. točka 365. člena Zakona o pravdnem postopku, ZPP).