Samo zamislim si kaj bi rada da piše v sodbi, to vpišem v iskalnik, in dobim kar sem iskala. Hvala!
Tara K., odvetnica
S sklicevanjem na škodo, ki naj bi nastajala tretjemu ali pa javni koristi, tožnik ne izkazuje težko popravljive škode, ki nastaja njemu.
Pritožba se zavrne in se potrdi izpodbijani sklep.
Tožeča stranka s tožbo v upravnem sporu izpodbija odločbo Agencije Republike Slovenije za okolje z dne 9.7.2008 (v zvezi z odločbo Ministrstva za okolje in prostor z dne 14.10.2008), s katero ji je ta odvzela pooblastilo za izdajanje prvih meritev in obratovalnega monitoringa odpadnih vod z dne 15.9.2006; upravni organ druge stopnje pa je njeno pritožbo zoper prvostopno odločbo kot neutemeljeno zavrnil. Hkrati s tožbo je tožeča stranka predlagala izdajo začasne odredbe, s katero naj že omenjeno pooblastilo za izvajanje prvih meritev in obratovalnega monitoringa odpadnih vod ostane v veljavi do pravnomočnosti odločitve v tem upravnem sporu.
Z izpodbijanim sklepom, izdanim na podlagi 3. odstavka 32. člena Zakona o upravnem sporu (ZUS-1, Uradni list RS, št. 105/06 in 26/07 - sklep US), je sodišče prve stopnje zahtevo tožeče stranke za izdajo začasne odredbe zavrnilo, ker je presodilo, da zatrjevana težko popravljiva škoda ni izkazana (za sodišče je relevantna le škoda, ki jo je pripisati predčasnemu prenehanju pooblastila), ne gre niti za trajajoče pravno razmerje, kar je zakonski pogoj za izdajo začasne odredbe, saj je sporno pooblastilo časovno omejeno in bi se v vsakem primeru izteklo v dveh mesecih od vložitve tožbe. Ker zakonski pogoj težko popravljive škode ni izkazan, sodišče tudi ni ugotavljalo, ali bi izdana začasna odredba lahko nesorazmerno posegla v javno korist (oziroma koristi nasprotnih strank), ker mu to ni bilo treba. Za izdajo začasne odredbe je pravno pomembna le tista škoda, ki bi nastala tožeči stranki, ne pa škoda, ki po zatrjevanjih tožnika nastaja javni koristi oziroma tretjim osebam. Zato sodišče prve stopnje pri presoji, ali so izpolnjeni zakonski pogoji za izdajo zahtevane začasne odredbe, ni ugotavljalo oziroma presojalo škode, ki bi lahko nastala zavezancem za izvajanje monitoringa, niti škode, ki bi lahko nastala državnemu proračunu.
Tožeča stranka v pritožbi navaja, da je zanjo dejavnost monitoringa bistvenega pomena, saj je nanjo vezanih več kot petina delovnih mest ter dejavnost laboratorija. Izpad dohodka v znesku preko 20.000 EUR bi glede na razmerje med njenimi prihodki (998.192 EUR) in odhodki (1.004.543 EUR) dodatno povečalo primanjkljaj, ki bi vplival negativno. Sodišče prve stopnje se v izpodbijanem sklepu ni opredelilo do škode, ki bi zaradi predčasnega prenehanja pooblastila lahko nastala gospodarskim subjektom, ki ostajajo brez monitoringa, niti do škode, ki bo nastala okolju. Trajnost razmerja je podana, saj se sporno pooblastilo trajno podaljšuje. Sodišče pri presoji težko popravljive škode ni upoštevalo niti določbe 1. člena Pravilnika o prvih meritvah in obratovalnem monitoringu odpadnih vod ter o pogojih za njegovo izvajanje, po katerih pooblastila ne more pridobiti oseba, ki ji je bilo to odvzeto v zadnjih dveh letih. Zato predlaga, da se njeni pritožbi ugodi, izpodbijani sklep spremeni, predlogu za izdajo začasne odredbe ugodi oziroma, da se izpodbijani sklep razveljavi in zadeva vrne v ponovno odločanje sodišču prve stopnje. Priglaša stroške postopka.
Odgovor na pritožbo ni bil vložen.
Pritožba ni utemeljena.Po presoji pritožbenega sodišča je sodišče prve stopnje zahtevo tožeče stranke, po kateri naj pooblastilo, št. 35435-12/06 z dne 15.9.2006, za izvajanje prvih meritev in obratovalnega monitoringa odpadnih vod ostane v veljavi do pravnomočne odločitve v upravnem sporu, pravilno presojalo glede na pogoje iz 3. odstavka 32. člena ZUS-1 v zvezi z 2. odstavkom istega člena. Na podlagi te določbe sodišče začasno uredi stanje glede na sporno pravno razmerje, če se ta ureditev, zlasti pri trajajočih pravnih razmerjih, kot verjetna izkaže za potrebno. Pri odločanju pa mora sodišče upoštevati, ali se bo tožniku z izvršitvijo akta prizadela težko popravljiva škoda, skladno z načelom sorazmernosti pa mora upoštevati tudi prizadetost javne koristi ter koristi nasprotnih strank.
Po presoji pritožbenega sodišča je sodišče prve stopnje pravilno presodilo, da tožeča stranka ni izkazala pogojev za izdajo zahtevane začasne odredbe. Že v zahtevi za izdajo začasne odredbe mora biti navedeno vse, kar je pomembno za odločitev, zahtevi pa morajo biti priloženi vsi ustrezni dokazi. Zaradi značilnosti in posebnosti postopka izdaje začasne odredbe in dejstva, da mora o zadevi odločiti hitro - v sedmih dneh, sodišče opre svojo odločitev le na predložene dokaze.
Tožeča stranka sicer zatrjuje nastanek težko popravljive škode, ki bi ji nastala z predčasnim odvzemom pooblastila, ko navaja prihodke za posamično leto iz naslova izvajanja dejavnosti na podlagi sedaj že odvzetega pooblastila (v letu 2006 v višini 106.454,07 EUR, v letu 2007 v višini 96.085,99 EUR ter v letu 2008 v višini 90.306,01 EUR oziroma planiranih 111.000,00 EUR). Pritožbeno sodišče se strinja s presojo sodišča prve stopnje, da tožeči stranki z navedenimi zatrjevanji ni uspelo izkazati težko popravljive škode. Odvzeto pooblastilo je glede na podatke upravnih odločb prve oziroma druge stopnje imelo veljavnost le do 27.1.2009. Zato so za presojo izkazanosti pogoja težko popravljive škode relevantni le podatki o škodi, ki jo je pripisati predčasnemu prenehanju pooblastila. Ker izpad denarnih sredstev v letu 2008 tako znaša le okoli 21.000 EUR, za leto 2009 pa tožeča stranka pričakovanih finančnih učinkov odvzema pooblastila izrecno ni zatrjevala, tudi po presoji pritožbenega sodišča zakonski pogoj težko popravljive škode ni izkazan.
Za izdajo začasne odredbe na podlagi 3. odstavka 32. člena ZUS-1 mora biti primarno izkazana težko popravljiva škoda, ki bo zaradi kršitve izpodbijane odločbe nastala tožniku. Ker le-ta v obravnavanem primeru ni izkazana, je nerelevanten pritožbeni ugovor v zvezi z načelom sorazmernosti in prizadetosti javne koristi.
Glede na navedeno je vrhovno sodišče pritožbo zavrnilo in potrdilo sklep sodišča prve stopnje (76. člen v zvezi z 82. členom ZUS-1).
Ker je pritožbeno sodišče pritožbo zoper izpodbijani sklep zavrnilo, tožeča stranka trpi svoje stroške pritožbenega postopka 165. člen v zvezi s 154. členom Zakona o pravdnem postopku (ZPP, Uradni list RS, št. 73/07 - ZPP - UPB3, 45/08 - ZPP-D v zvezi s 1. odstavkom 22. člen ZUS-1).