Jedro

Vrhovno sodišče je že zavzelo stališče, da se v primeru prenehanja gospodarske družbe po končanem likvidacijskem postopku prizna pravno nasledstvo v smislu določbe prvega odstavka 208. člena ZPP tistemu, na katerega je bila prenesena terjatev, če je bila terjatev nanj prenesena prav zaradi likvidacijskega postopka. Za pravno nasledstvo v tem smislu ne zadostuje kakršenkoli prehod terjatve iz ene na drugo osebo. Razlog je v tem, ker se določba prvega odstavka 208. člena ZPP navezuje na določbe prvih štirih točk 205. člena ZPP.

Določbe 286. člena ZPP zadevajo trditve (navajanje dejstev) in dokaze, ne pa ugovorov strank. Ugovor, da je najemna pogodba oderuška, bi zato lahko toženec podal še vse na zadnjem naroku za glavno obravnavo.

Izrek

Reviziji se delno ugodi in se sodbi sodišč druge in prve stopnje razveljavita in zadeva vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje.

V preostalem delu (glede izpodbijanega sklepa pritožbenega sodišča) se revizija zavrže. Revizijski stroški so nadaljnji pravdni stroški.

Obrazložitev

Dosedanji potek postopka

1. V tej pravdi je sodišče prve stopnje v delu, pomembnem za odločanje o reviziji, ugodilo tožbenemu zahtevku za plačilo glavnice v znesku 5,635.691,50 SIT z zamudnimi obrestmi in glavnice v znesku 3,934.996,70 SIT z zamudnimi obrestmi. Odločilo je še o stroških postopka (izvršilnih in pravdnih).

2. Sodišče druge stopnje je pritožbi tožene stranke s sklepom delno ugodilo in je sodbo sodišča prve stopnje razveljavilo glede zamudnih obresti in stroškov postopka ter v tem delu zadevo vrnilo sodišču prve stopnje v novo sojenje. Glede obeh glavnic je pritožbo s sodbo zavrnilo in v tem delu potrdilo izpodbijano sodbo.

3. Tožena stranka z revizijo, vloženo še pred uveljavitvijo ZPP-A, napada sodbo in sklep pritožbenega sodišča (izrecno pove, da izpodbija razveljavljeni in nerazveljavljeni del sodbe ...“), uveljavlja pa zmotno uporabo materialnega prava in bistvene kršitve določb pravdnega postopka. Predlaga spremembo, podrejeno pa razveljavitev izpodbijane sodbe in vrnitev zadeve sodišču prve stopnje v novo sojenje.

Glede zavrženja dela revizije

4. Revident izpodbija tako sodbo kakor tudi sklep sodišča druge stopnje. S sklepom je bilo pritožbi delno ugodeno in je bila sodba sodišča prve stopnje razveljavljena glede zamudnih obresti in stroškov postopka ter v tem delu zadeva vrnjena sodišču prve stopnje v novo sojenje. Po določbi prvega odstavka 384. člena ZPP lahko stranke vložijo revizijo zoper tak sklep sodišča druge stopnje, s katerim je bil postopek pravnomočno končan. Z izpodbijanim sklepom postopek ni bil končan, saj je bilo z njim odločeno, da se zadeva vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje. Zato je bilo treba revizijo v tem delu kot nedovoljeno zavreči (377. člen ZPP).

Glede ugoditve revizije

5. Revident uveljavlja, da je že v pritožbi navajal, da ni podana aktivna niti pasivna legitimacija. Graja stališče pritožbenega sodišča, „da gre v obravnavanem primeru za pravno nasledstvo na strani tožeče stranke in da ne gre za subjektivno spremembo tožbe.“

6. Revident v nadaljevanju revizije navaja, da je izvršilna predloga vložil Stanovanjski sklad A. in da je Mestna občina A. podala 18. 5. 2005 samo obvestilo št. ..., da vstopa v pravdo na strani tožeče stranke, kar pa po njenem mnenju ni isto kot vstop v pravdo namesto dotedanje tožeče stranke. Tako izjavo bi bilo treba po njegovem mnenju razumeti tako, da je z njo Mestna občina A. vstopila v pravdo kot stranski intervenient na strani tožeče stranke. Za tako ponujeno razlago ni dovolj argumentov. V izjavi predvsem manjkata besedi „stranski intervenient“, poleg tega pa je bila izjava dana v kontekstu prenehanja dotedanje tožeče stranke (Stanovanjski sklad A.), saj je bila ta po končanem likvidacijskem postopku izbrisana iz sodnega registra na podlagi sklepa Srg 2002/02196 z dne 10. 3. 2003 (listina A13). O tem, kako je bil Stanovanjski sklad A. izbrisan iz sodnega registra, je bila tožena stranka seznanjena najkasneje s prejemom pripravljalne vloge tožeče stranke z dne 13. 5. 2006, ko je prejela tudi zgoraj navedeni sklep registrskega sodišča. Ne nazadnje, Mestna občina A. se je v vseh svojih vlogah označevala kot tožeča stranka in ne kot stranski intervenient. Revident zato ne more uspeti z zatrjevanjem, da je tožeča stranka s svojo vlogo hotela vstopiti v pravdo (zgolj) kot stranski intervenient. 7. Vrhovno sodišče je že zavzelo stališče, da se v primeru prenehanja gospodarske družbe po končanem likvidacijskem postopku prizna pravno nasledstvo v smislu določbe prvega odstavka 208. člena ZPP tistemu, na katerega je bila prenesena terjatev, če je bila terjatev nanj prenesena prav zaradi likvidacijskega postopka (sklep opr. št. III Ips 96/2005 z dne 23. 1. 2007). Za pravno nasledstvo v tem smislu ne zadostuje kakršenkoli prehod terjatve iz ene na drugo osebo. Razlog je v tem, ker se določba prvega odstavka 208. člena ZPP navezuje na določbe prvih štirih točk 205. člena ZPP.

8. Toženec je sklenil dve najemni pogodbi, eno za poslovni prostor na naslovu U. in drugo na naslovu S. Predloga za izvršbo zaradi plačila najemnine je za vsak poslovni prostor vložil (leta 1999) Stanovanjski sklad A. Po razveljavitvi sklepov o izvršbi v delu, v katerem je bila dovoljena izvršba, je postal (prvotni) tožnik v zadevah, ki sta bili združeni v skupno obravnavanje. Mestna občina A. je podala izjavo o vstopu v pravdo 18. 5. 2005. Za ugotovitev pravnega nasledstva v zgoraj opisanem smislu je treba ugotoviti, ali sta bili vtoževani terjatvi preneseni na novega tožnika in ali je bil ta prenos opravljen prav zaradi likvidacijskega postopka nad Stanovanjski sklad A. 9. Sodišče prve stopnje v spodnjem delu 4. strani svoje odločbe pojasnjuje, da so se leta 1989 ukinile samoupravne stanovanjske skupnosti (kar je splošno znano), pravice in obveznosti Stanovanjskega sklada A. pa so prešle na O. C.. Nato pove, da je Občina A. „z odlokom ustanovila Stanovanjski sklad A., ki je bil s sklepom sodišča opr. št. Srg 2002/02196 z dne 10. 3. 2003 zaradi zaključene redne likvidacije izbrisan iz sodnega registra. 1. 4. 2001 je sedaj Mestna občina A. prenesla celotno poslovanje Stanovanjskega sklada na firmo N. d.o.o., nato pa je s pogodbo z dne 18. 1. 2005 z veljavnostjo od 1. 1. 2005 Mestna občina A. prevzela celotno upravljanje poslovnih prostorov.“ Na podlagi teh dejanskih ugotovitev prvostopenjsko sodišče zaključuje, da ne gre za subjektivno spremembo tožbe, saj je Občina A. oziroma sedaj Mestna občina A. „vseskozi ustanoviteljica pravno organizacijske oblike poslovanja s poslovnimi prostori oz. naslednica terjatve, ki je predmet tega postopka.“ Pritožbeno sodišče ni k temu dodalo nobenih novih dejstev oziroma argumentov.

10. Samo dejstvo, da je neka oseba ustanoviteljica druge (pravne) osebe, nima nobenega pomena za odgovor na vprašanje, ali gre za primer iz prvega odstavka 208. člena ZPP. Glede pravnega nasledstva pa v dejanskih ugotovitvah prvostopnega sodišča manjkata ključni ugotovitvi, namreč, s katerim konkretno navedenim pravnim aktom (s katero določbo ali morebitno prilogo pravnega akta) je vtoževana terjatev najprej prešla z Občine A. na Stanovanjski sklad A. in s katerim konkretno navedenim pravnim aktom je prav zaradi likvidacijskega postopka prešla s Stanovanjskega sklada A. na novega tožnika (Mestna občina A.). Brez teh ugotovitev pravilnosti zaključka nižjih sodišč o pravnem nasledstvu v smislu določbe prvega odstavka 208. člena ZPP ni mogoče preizkusiti. Ni mu mogoče niti pritrditi niti ga ni mogoče zanikati. Zato je podana bistvena kršitev določb pravdnega postopka iz 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP.

11. Revident ima prav, ko navaja, da bi moralo prvostopenjsko sodišče o nadaljevanju postopka izdati poseben sklep. Tako določa peti odstavek 208. člena ZPP. Kakšen pomen pripisuje ZPP temu sklepu, se vidi že iz tega, ker je zanj določena osebna vročitev po določbi 142. člena ZPP.

12. Napačno je tudi stališče sodišča prve stopnje, da je bil toženec prekludiran glede ugovora oderuštva, ki ga je uveljavljal v pripravljalni vlogi z dne 11. 9. 2006. Določbe 286. člena ZPP zadevajo trditve (navajanje dejstev) in dokaze, ne pa ugovorov strank. Ugovor, da je najemna pogodba oderuška, bi zato lahko toženec podal še vse na zadnjem naroku za glavno obravnavo. Zato bi sodišče prve stopnje moralo obravnavati njegov ugovor in v odločbi nanj odgovoriti.

13. Po povedanem je bilo treba reviziji zoper sodbo ugoditi, sodbi obeh sodišč nižje stopnje razveljaviti in zadevo vrniti sodišču prve stopnje v novo sojenje (378. člen ZPP). Napotki za postopanje nižjih sodišč v ponovljenem postopku so razvidni iz dosedanje obrazložitve.

O stroških postopka

14. Izrek o nadaljnjih pravdnih stroških temelji na določbi tretjega odstavku 165. člena ZPP.