Jedro

Edini tožbeni ugovor, ki ga tožnica uveljavlja s predmetno tožbo, je ugovor o nezakoniti uporabi Odloka o pomožnih objektih, katerega veljavnost naj bi prenehala. Ker izpodbijana odločba ne temelji zgolj na določbah tega odloka, ampak tudi na ugotovitvi o neskladnosti predvidene gradnje z ZN, predvsem iz njegove arhitektonske zazidalne situacije (list 5), ki ji pa tožnica ne oporeka, že zato ne more uspeti s predmetno tožbo.

Izrek

Tožba se zavrne.

Obrazložitev

1. Toženka je z izpodbijano odločbo zavrnila tožničin zahtevek za gradnjo nezahtevnega objekta (majhne stavbe - savna, fitnes) na zemljiški parceli 72/3 k.o. ... V obrazložitvi navaja, da predvidena gradnja ni skladna s prostorskim aktom, kar je pogoj za izdajo gradbenega dovoljenja za nezahtevni objekt po 74. c členu Zakona o graditvi objektov (v nadaljevanju ZGO-1). Navaja, da se obravnavana gradnja nahaja v ureditvenem območju, ki se urbanistično ureja z Odlokom o spremembi zazidalnega načrta Fiesa - Pacug (Uradne objave št. 36/02, v nadaljevanju: ZN), in ugotavlja, da iz besedila ZN, grafičnih prikazov ZN in tabele, ki je sestavni del ZN (obravnavani stanovanjski objekt je v tabeli naveden pod oznako I-52), izhaja, da je na mestu predvidene gradnje po ZN predvidena gradnje garaže. Toženka torej v ZN ne najde podlage za dopustnost gradnje objekta predvidene namembnosti, poleg tega pa tudi ni skladna z občinskim odlokom o pomožnih objektih.

2. Drugostopenjski organ je zavrnil tožničino pritožbo zoper izpodbijano odločbo. Pritrjuje prvostopenjskemu organu, da ker objekt, kakršnega namerava graditi tožnica, ni naveden v Odloku o pomožnih objektih (Uradne objave Primorske novice št. 12/97 in naslednje, v nadaljevanju Odlok o pomožnih objektih), njegova gradnja ni skladna s 4. točko 10. člena in 21. členom ZN. Poleg tega tudi ni skladna z grafičnim delom ZN (list 5 arhitektonsko - zazidalne situacije), kjer je na mestu nameravane gradnje predvidena in s tem dovoljena le gradnja garaže, torej predvideni poseg tudi ni skladen z 12. členom ZN.

3. Tožnica se s takšno odločitvijo ne strinja in v tožbi navja, da je toženka odločala na podlagi odloka, ki od dneva uveljavitve Pravilnika o vrstah zahtevnih, manj zahtevnih in enostavnih objektov, o pogojih za gradnjo enostavnih objektov brez gradbenega dovoljenja in o vrstah del, ki so v zvezi z objekti in pripadajočimi zemljišči, na podlagi njegovega 32. člena ni več v uporabi. Predlaga odpravo odločbe in vrnitev zadeve toženki v ponovni postopek.

4. Toženka na tožbo ni odgovorila.

5. Tožba ni utemeljena.

6. V zadevi je sporna ugotovitev toženke, na kateri izpodbijana odločba temelji, da nameravana gradnja nezahtevnega objekta (majhne stavbe za savno in fitnes) ni skladna s prostorskim aktom, in sicer z Odlokom o spremembi zazidalnega načrta Fiesa – Pacug, predvsem iz njegove arhitektonske zazidalne situacije (list 5), iz katere izhaja, da je na mestu predvidene gradnje predvidena gradnja garaže, ter z Odlokom o pomožnih objektih, na katerega uporabo napotuje 21. člen ZN, ki gradnje pomožnih objektov, namembnosti, kot je obravnavni, ne predvideva.

7. Edini tožbeni ugovor, ki ga tožnica uveljavlja s predmetno tožbo, je ugovor o nezakoniti uporabi Odloka o pomožnih objektih, katerega veljavnost naj bi z dnem uveljavitve Pravilnika prenehala. Ker izpodbijana odločba ne temelji zgolj na določbah tega odloka, ampak tudi na ugotovitvi o neskladnosti predvidene gradnje z ZN, predvsem iz njegove arhitektonske zazidalne situacije (list 5), ki ji pa tožnica ne oporeka, že zato ne more uspeti s predmetno tožbo. Poleg tega pa tožnica tudi nima prav, ko navaja, da je navedeni odlok z dnem uveljavitve Pravilnika na podlagi njegovega 32. člena prenehal veljati v celoti. Iz navedene določbe jasno izhaja, da se z dnem njegove uveljavitve prenehajo uporabljati zgolj tiste določbe predpisov, izdanih na podlagi 51. člena ZUreP, ki se nanašajo na največjo velikost, način gradnje in rabo enostavnih objektov, za katere po določbah tega pravilnika gradbeno dovoljenje ni potrebno. Da bi šlo v obravnavnem primeru za tak primer, pa tožnica niti ne zatrjuje.

8. Glede na navedeno je sodišče presodilo, da je tožba neutemeljena, zato jo je zavrnilo na podlagi prvega odstavka 63. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1). Ker v tožbi niso navedena nova dejstva ali dokazi, ki bi lahko vplivali na odločitev v zadevi, je sodišče v skladu z drugo alinejo drugega odstavka 59. člena ZUS-1 odločilo brez glavne obravnave.