Jedro

Določitev melioracijskega območja je stvar drugih postopkov in ne more biti predmet presoje zakonitosti v postopku odmere stroškov za redno delovanje in vzdrževanje namakalnih sistemov, v katerem mora davčni organ ugotoviti in upoštevati dejstva, ki so navedena v aktu, s katerim je bilo določeno melioracijsko območje, velikost parcel in strošek na določeno površino in na tej podlagi izdati odločbo o odmeri nadomestila.

Glede na navedeno tožnik v postopku odmere nadomestila ne more ugovarjati, da na njegovih zemljiščih ni bila izvedena melioracija, ter da s tem v zvezi ni zavezanec za plačilo nadomestila.

Izrek

Tožba se zavrne.

Zahtevek tožnika za povrnitev stroškov postopka se zavrne.

Obrazložitev

Prvostopni organ je z odločbo, št. 40-000162 z dne 20. 11. 2007, tožniku kot zavezancu za obdobje od aprila do decembra 2007 odmeril nadomestilo za kritje stroškov za vzdrževalna dela na skupnih objektih in napravah na melioracijskih območjih v skupnem znesku 17,48 EUR, ki mora biti plačan do 31. 12. 2007, določil način plačila, nadalje, da se bodo po preteku tega roka zaračunale zamudne obresti in začela davčna izvršba, ugotovil, da posebni stroški v tem postopku niso nastali, ter še odločil, da pritožba ne zadrži izvršitve te odločbe. Drugostopni organ je z odločbo, št. DT-499-217109/2009 z dne 11. 2. 2010, zavrnil pritožbo tožnika in ugotovil, da stroški postopka niso bili priglašeni. V obrazložitvi je prvostopni organ navedel, da po določbi 94. člena Zakona o kmetijskih zemljiščih (v nadaljevanju ZKZ) zagotavljajo sredstva za kritje stroškov za redno delovanje in vzdrževanje osuševalnih in velikih namakalnih sistemov do terciarnega omrežja lastniki melioriranih zemljišč v sorazmerju s površino teh zemljišč. Nadomestilo odmerja, pobira in izterjuje davčni organ po predpisih, ki urejajo postopek odmere, pobiranja in izterjavo obveznosti iz kmetijstva, glede zamudnih obresti pa se uporablja zakon, ki ureja obrestno mero zamudnih obresti. Višina je določena v absolutnih zneskih na 1 ha zemljiške površine po melioracijskih območjih, določenih s Pravilnikom o določitvi višine nadomestila za kritje stroškov za vzdrževalna dela na skupnih objektih in napravah na melioracijskih območjih od aprila do decembra 2007. Melioracijsko območje je Hidromelioracija doline Dragonje, površine 5818 m2, nadomestilo v EUR/h je 30,05, parcele v lasti 3047, 3051, 3052, k.o. ..., odmerjeni znesek nadomestila je tako 17,48 EUR. Glede na določbo prvega odstavka 316. člena Zakona o davčnem postopku (v nadaljevanju ZDavP-2) mora biti nadomestilo plačano do 31. 12. 2007. Drugostopni organ je v zvezi s pritožbenimi navedbami še dodal, da na podlagi predpisa, ki ga izda minister za kmetijstvo, in podatkov o parcelah, ki so v posameznem melioracijskem območju in jih pristojna upravna enota posreduje pristojni geodetski upravi, ta pa v skupno bazo zemljiškega katastra, izda pristojni urad DU odločbo o višini stroškov za redno delovanje in vzdrževanje melioracijskih sistemov za posameznega lastnika kmetijskih zemljišč (določba 95. člena ZKZ). Pravilnik pa v določbi 2. člena določa, da Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano posreduje do konca aprila 2007 DURS parcelne številke parcel, ki spadajo v melioracijska območja oziroma za melioracijska območja z nedokončanimi komasacijami, podatke o zavezancih in površinah njim pripadajočih parcel iz odločb o razdelitvi zemljišč na posameznem komasacijskem območju. Ker ima tožnik na melioracijskem območju v lasti zemljišča, je glede na citirane predpise zavezanec za plačilo odmerjenega nadomestila. Po podatkih davčnega organa je bila pritožba zavezanca odstopljena v strokovno reševanje Ministrstvu za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, Sektorju za razvoj podeželja in strukturno politiko. Ministrstvo je davčnemu organu posredovalo strokovno mnenje, št. 423-7/2008/140 z dne 5. 3. 2009, v katerem navajajo, da na podlagi vpogleda v Kataster melioracijskih sistemov in naprav ter strokovnega mnenja upravljavca X., ki je terenski ogled opravil 27. 2. 2009, ugotavljajo, da parcele ležijo znotraj Hidromelioracijskega sistema. Z zbranimi sredstvi za leto 2008 kot tudi za leto 2007 se bodo izvajala vzdrževalna dela v letošnjem letu. Podatke za odmero so pripravili na javnem razpisu izbrani upravljavci hidromelioracijskih sistemov in jih uskladili z melioracijskimi skupnostmi na terenu, ki bodo pregledale in potrdile programe za vzdrževanje v letošnjem letu. V vsakem primeru naj se zavezanec v zvezi z vzdrževanjem poveže z melioracijsko skupnostjo, oziroma upravljavcem X. Dejstvo je, da se je po dvoletnem zastoju odmera za vzdrževanje hidromelioracijskih sistemov ponovno izvedla v letu 2007 in nato tudi v letu 2008. Med pripravo obeh odmer je potekal tudi javni razpis za izbiro izvajalca za upravljanje in vzdrževanje hidromelioracijskih sistemov. Zaradi tega je vzdrževanje dodatno zastalo. S podjetjem X. je imelo ministrstvo sklenjeno pogodbo o upravljanju in vzdrževanju za obdobje 2006/2007. Podjetje je bilo ponovno izbrano v letu 2008, vendar se je pogodbeno razmerje z njim sklenilo šele novembra, zaradi česar upravljavec ni mogel v tem kratkem času pripraviti programov upravljanja in vzdrževanja za hidromelioracijske sisteme za obalni sklop. Davčni organ pa odmerja nadomestilo na podlagi podatkov, ki mu jih posreduje Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, nadzor nad vzdrževanjem melioracijskih sistemov pa ni v pristojnosti davčnega organa, zato tudi morebitna neizvršitev del ne vpliva na zakonitost odločbe, saj ne more biti predmet odmernega postopka.

Tožnik je v tožbi navedel, da v celoti izpodbija strokovno mnenje, št. 423-7/2008/140 z dne 5. 3. 2009, ker se nanaša na pritožbo na odločbo iz leta 2008. Tožnik si je ogledal kataster melioracijskih sistemov na sedežu upravljavca X. in ugotovil, da kataster zajema del sosednje Hrvaške in del hribovitega območja v k.o. ..., kar pomeni, da kataster melioracijskih sistemov, ki je podlaga za odmero, ni izdelan v skladu s tretjim odstavkom ''Odmera 2007 - obvestilo za javnost'', ki ga je izdalo Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano 19. 11. 2007. Dvomi tudi, da je upravljavec opravil terenski ogled in izjavlja, da pregled do izdaje odločbe ni bil opravljen v njegovi prisotnosti. Iz odgovora na zahtevo za kopijo uporabnega dovoljenja za hidromelioracijo za parc. št. 3047, 3051 in 3052, pa izhaja, da hidromelioracija v tem delu ni bila nikoli opravljena. Predlagal je, da sodišče odločbo odpravi, toženki pa naloži, da je dolžna povrniti tožniku še plačano nadomestilo v znesku 17,48 EUR ter stroške postopka, vključno s sodno takso.

Toženka je v zadevi posredovala upravne spise, vsebinskega odgovora na tožbo pa ni podala. Predlagala je zavrnitev tožbe.

Tožba ni utemeljena.

V obravnavani zadevi je sporna odmera nadomestila za kritje stroškov za vzdrževalna dela na skupnih objektih in napravah na melioracijskih območjih oziroma konkretneje na območju Hidromelioracije doline Dragonje za obdobje od aprila do decembra 2007 v znesku 17,48 EUR.

V zvezi z melioracijami je v ZKZ (Uradni list RS, št. 59/96 s spremembami in dopolnitvami) določeno, da le-te po določbah ZKZ obsegajo osuševanje, namakanje in agromelioracije. Osuševanje obsega ukrepe, objekte in naprave za urejanje in vzdrževanje talnega vodnega režima (določbi 77. in 78. člena ZKZ). Sredstva za kritje stroškov za redno delovanje in vzdrževanje osuševalnih in velikih namakalnih sistemov do terciarnega omrežja zagotavljajo lastniki melioriranih zemljišč v sorazmerju s površino teh zemljišč (določba 94. člena ZKZ). Program rednega delovanja in vzdrževanja melioracijskih sistemov iz določbe prvega odstavka 91. člena tega zakona (torej osuševalnih in velikih namakalnih sistemov) ter finančni načrt pripravi upravljavec melioracijskega sistema, višino obveznosti na hektar pa določi minister za kmetijstvo. Na podlagi tega predpisa (obveznosti na hektar) in na podlagi podatkov o parcelah, ki se nahajajo v posameznem melioracijskem območju (in ki izhajajo iz skupne baze zemljiškega katastra pri pristojni geodetski upravi), izda pristojni davčni urad po predpisih, ki urejajo postopek odmere pobiranja in izterjave obveznosti iz kmetijstva, ustrezno odmerno odločbo.

Iz citiranih in drugih določb ZKZ torej izhaja, da se kot meliorirane površine, za katere je treba plačevati oziroma prispevati sredstva za kritje stroškov za redno delovanje in vzdrževanje sistemov, štejejo vse tiste parcele, ki se nahajajo znotraj po posebnem postopku in v posebnih aktih določenega melioracijskega območja. Določitev melioracijskega območja je stvar drugih postopkov in ne more biti predmet presoje zakonitosti v postopku odmere stroškov za redno delovanje in vzdrževanje namakalnih sistemov, v katerem mora davčni organ ugotoviti in upoštevati dejstva, ki so navedena v aktu, s katerim je bilo določeno melioracijsko območje, velikost parcel in strošek na določeno površino in na tej podlagi izdati odločbo o odmeri nadomestila. Povedano pa je storil davčni organ tudi v obravnavanem primeru in tožniku zakonito odmeril sporno nadomestilo v skladu s Pravilnikom o določitvi višine nadomestila za kritje stroškov za vzdrževalna delan na skupnih objektih in napravah na melioracijskih območjih od aprila do decembra 2007 (Uradni list RS, št. 33/07) glede na podatke iz uradnih evidenc. Tožbenih ugovorov, da hidromelioracija na tem območju ni bila opravljena (kar naj bi potrjeval dopis upravnega organa o tožnikovi zahtevi za kopijo uporabnega dovoljenja, iz katerega pa izhaja, da glede na podatke, ki jih je tožnik posredoval organu, zahtevanih dokumentov ne najdejo), da kataster melioracijskih sistemov ni izdelan, kot naj bi bilo to navedeno v obvestilu za javnost ''Odmera 2007'' s strani Ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, sodišče tako v tem upravnem sporu ne more upoštevati, pri čemer pa še dodaja, da če tožnik meni, da območje melioracije ni ustrezno urejeno v veljavnih aktih, mora doseči spremembo aktov, ki ga določajo. Na drugačno odločitev v zadevi pa tudi ne more vplivati dejstvo, da se strokovno mnenje, ki ga je v pritožbenem postopku podalo Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, nanaša na pritožbo zoper odločbo iz leta 2008, saj – kot izhaja iz povzetih navedb iz mnenja v drugostopni odločbi – se stanje glede vzdrževanja hidromelioracijskih sistemov v letu 2007 ne razlikuje od stanja v letu 2008. Ker je sodišče ugotovilo, da je bil postopek pred izdajo izpodbijanega upravnega akta pravilen, ter da je odločba pravilna ter na zakonu utemeljena, je tožbo na podlagi določbe 1. odstavka 63. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljnjem besedilu ZUS-1, Uradni list RS, št. 105/06, 119/08 – odl., 107/09 – odl. US in 62/10) kot neutemeljeno zavrnilo.

Sodišče v zadevi ni izvedlo predlaganih dokazov, saj njihova izvedba glede na dejansko in materialnopravno stanje zadeve v ničemer ne bi vplivala na odločitev v zadevi (določba 59. člena ZUS-1).

Odločitev o zavrnitvi zahtevka tožeče stranke za povrnitev stroškov postopka temelji na določbi 4. odstavka 25. člena ZUS-1. Pravni pouk temelji na določbi 1. odstavka 73. člena ZUS-1.