Samo zamislim si kaj bi rada da piše v sodbi, to vpišem v iskalnik, in dobim kar sem iskala. Hvala!
Tara K., odvetnica
10. 9. 2009
Ustavno sodišče je v postopku za rešitev spora glede pristojnosti, začetem z zahtevo Postaje prometne policije Ljubljana, na seji 10. septembra 2009
Za odločanje v postopku o prekršku zaradi storitve prekrška, opisanega v obdolžilnem predlogu Postaje prometne policije Ljubljana št. 157/11-557948-2007/5 7387 z dne 19. 3. 2007, je pristojno Okrajno sodišče v Ljubljani.
1.Postaja prometne policije Ljubljana je na podlagi prvega odstavka 103. člena Zakona o prekrških (Uradni list RS, št. 7/03 in nasl. – v nadaljevanju ZP-1) pri Okrajnem sodišču v Ljubljani vložila obdolžilni predlog zaradi prekrška po 234. členu v zvezi s četrtim odstavkom 29. člena Zakona o varnosti cestnega prometa (Uradni list RS, št. 83/04 in nasl. – v nadaljevanju ZVCP-1).
2.Okrajno sodišče v Ljubljani se je izreklo za stvarno nepristojno in odstopilo obdolžilni predlog prekrškovnemu organu, Postaji prometne policije Ljubljana. Sodišče se sklicuje na odločbo Ustavnega sodišča št. P-72/05 in št. U-I-327/05 z dne 23. 11. 2006 (Uradni list RS, št. 123/06 in OdlUs XV, 82). Meni, da je v danem primeru soudeležena oškodovana voznica sicer utrpela telesne poškodbe v medicinskem smislu, vendar gre za poškodbe, ki ne ustrezajo nobenemu od kriterijev, kot so za lahke telesne poškodbe opredeljeni v Kazenskem zakoniku (Uradni list RS, št. 63/94 in nasl. – v nadaljevanju KZ), in se pri tem sklicuje na klasifikator telesnih poškodb po KZ. Glede na navedeno je treba po mnenju sodišča šteti, da je obdolženka drugi udeleženki povzročila le materialno škodo in gre torej za temeljni prekršek, to je prekršek po četrtem odstavku 29. člena ZVCP-1, zanj pa je predpisana le globa. Meni, da v danem primeru postopek o prekršku do odprave neskladja tretjega odstavka 134. člena ZVCP-1 z Ustavo še ni bil začet, zato se glede pristojnosti šteje, da gre za prometno nesrečo z neznatno nevarnostjo.
3.Postaja prometne policije Ljubljana vlaga zahtevo za odločitev o sporu glede pristojnosti. Po njenem mnenju namreč v konkretni zadevi zaradi razloga iz druge alineje drugega odstavka 52. člena ZP-1 hitri postopek ni dovoljen. Glede na določbo 234. člena ZVCP-1 naj bi namreč obstajali pogoji za izrek stranske sankcije po istem zakonu, saj naj bi soudeležena oškodovana voznica v prometni nesreči utrpela lahke telesne poškodbe, kar naj bi izhajalo iz obvestila o telesni poškodbi. Glede na navedeno Postaja prometne policije Ljubljana meni, da je za odločanje o prekršku stvarno pristojno Okrajno sodišče v Ljubljani in predlaga, naj Ustavno sodišče odloči o sporu glede pristojnosti.
4.Ustavno sodišče je na podlagi osme alineje prvega odstavka 160. člena Ustave pristojno, da odloča o sporih glede pristojnosti med sodišči in drugimi državnimi organi. Po določbi drugega odstavka 61. člena Zakona o Ustavnem sodišču (Uradni list RS, št. 64/07 – ur. p. b. – v nadaljevanju ZUstS) lahko, če pride do spora o pristojnosti zato, ker več organov zavrača pristojnost v posamezni zadevi, zahteva rešitev spora glede pristojnosti organ, ki mu je bila zadeva odstopljena, ker meni, da zanjo ni pristojen.
5.Razmejitev pristojnosti med prekrškovnimi organi in sodišči določa 52. člen ZP-1, ki je bil po domnevni storitvi prekrška spremenjen z Zakonom o spremembah in dopolnitvah zakona o prekrških (Uradni list RS, št. 17/08 – v nadaljevanju ZP-1E). Glede na to, da ZP-1E v prehodnih določbah ni določil, da o prekrških, storjenih do njegove uveljavitve, odločajo organi, ki so bili pristojni za odločanje po dotedanjih predpisih, se spremenjeni 52. člen uporablja tudi za rešitev spora v obravnavani zadevi. Po določbi druge alineje drugega odstavka 52. člena ZP-1 hitri postopek ni dovoljen, če je za prekršek predpisana stranska sankcija prepovedi vožnje motornega vozila. Po določbi veljavnega prvega odstavka 234. člena ZVCP-1 se stranska sankcija prepovedi vožnje motornega vozila lahko izreče, če udeleženec cestnega prometa s prekrškom povzroči prometno nesrečo, razen prometne nesreče z neznatno nevarnostjo. Po določbi tretjega odstavka 134. člena ZVCP-1 šteje, da je prometna nesreča z neznatno nevarnostjo tista nesreča, pri kateri je nastala drugemu udeležencu prometne nesreče samo materialna škoda in ki je povzročena s prekrškom, za katerega je predpisana samo globa.
6.V tem primeru je Policijska postaja pravno opredelila prekršek po prvem odstavku 234. člena ZVCP-1 v zvezi s četrtim odstavkom 29. člena ZVCP-1. V obdolžilnem predlogu je navedla, da je bila druga udeleženka v prometni nesreči lahko telesno poškodovan in to utemeljevala z obvestilom o telesni poškodbi. Po mnenju Okrajnega sodišča pa ne gre za lahko telesno poškodbo, upoštevno za kvalifikacijo prekrška. Ali gre za lahko telesno poškodbo ali ne, ne more biti predmet presoje sodišča v fazi preizkusa procesnih predpostavk za obravnavo zadeve, niti ne more biti predmet presoje Ustavnega sodišča pri odločanju o sporu glede pristojnosti. Zato mora sodišče, če prekrškovni organ ocenjuje in izkazuje, da je podana dejanska okoliščina, zaradi katere je treba prekršek opredeliti po strožji pravni kvalifikaciji, pa pri tem ne gre za evidentno napako prekrškovnega organa Primerjaj odločbo št. P-26/07 z dne 13.12.2007 (objavljeno na spletni strani Ustavnega sodišča: www.us-rs.si), obdolžilni predlog obravnavati. To pa ne pomeni, da sodišče pri odločanju o obdolžilnem predlogu ne bi moglo na podlagi ugotovljenega dejanskega stanja prekrška opredeliti po milejši pravni kvalifikaciji in na tej podlagi tudi odločati o prekršku.
7.Ustavno sodišče je zato odločilo, da je za odločanje o obdolžilnem predlogu Postaje prometne policije Ljubljana pristojno Okrajno sodišče v Ljubljani.
8.Ustavno sodišče je sprejelo to odločbo na podlagi četrtega odstavka 61. člena ZUstS in četrte alineje drugega odstavka 46. člena Poslovnika Ustavnega sodišča (Uradni list RS, št. 86/07) v sestavi: predsednik Jože Tratnik ter sodnice in sodniki dr. Mitja Deisinger, mag. Marta Klampfer, mag. Marija Krisper Kramberger, mag. Miroslav Mozetič, dr. Ernest Petrič, Jasna Pogačar, dr. Ciril Ribičič in Jan Zobec. Odločbo je sprejelo soglasno.
Jože Tratnik Predsednik