Jedro

Odmera pravične denarne odškodnine za nepremoženjsko škodo.

Izrek

Revizija se zavrne.

Obrazložitev

Prvostopenjsko sodišče je razsodilo, da sta toženki dolžni nerazdelno plačati tožniku 2.520.000 SIT z zamudnimi obrestmi, da je drugotoženka dolžna plačati tožniku še nadaljnjo odškodnino iz naslova premoženjske škode v znesku 311.022 SIT z zamudnimi obrestmi in da sta toženki nerazdelno dolžni povrniti tožniku odmerjene pravdne stroške. Višji tožbeni zahtevek je kot neutemeljen zavrnilo, zavrnilni del izreka pa je prvostopenjsko sodišče dopolnilo še z dopolnilno sodbo z dne 10.6.2005. Pritožbeno sodišče je pritožbam vseh treh pravdnih strank delno ugodilo in sodbo prvostopenjskega sodišča razveljavilo v izreku o pravdnih stroških ter glede odločitve o premoženjski škodi za znesek 490.000 SIT s pp in mu v tem obsegu zadevo vrnilo v ponovno odločanje. Sicer je sodbo prvostopenjskega sodišča spremenilo tako, da je odločilo, da sta toženki dolžni tožniku nerazdelno plačati znesek 3.000.000 SIT z zamudnimi obrestmi, drugotoženka pa še znesek 240.580 SIT z zamudnimi obrestmi, višji tožbeni zahtevek pa je zavrnilo. V ostalih delih je vse tri pritožbe zavrnilo ter v nespremenjenih in nerazveljavljenih delih potrdilo sodbo prvostopenjskega sodišča. Odločitev o pritožbenih stroških je pridržalo za končno odločbo.

Tožnik je iz razloga zmotne uporabe materialnega prava vložil revizijo proti tistemu delu sodbe pritožbenega sodišča, s katerim je bil zavrnjen njegov zahtevek proti drugotoženki za plačilo nadaljnje odškodnine 3.300.000 SIT z zamudnimi obrestmi. Pravi, da sta mu nižji sodišči iz posameznih odškodninskih naslovov odmerili občutno prenizko odškodnino glede na obseg nastale mu nepremoženjske škode. V reviziji obširno povzema dejstva, ki jih je ugotovil izvedenec medicinske stroke in zatrjuje, da sta sodišči ta dejstva premalo ovrednotili. Meni, da bi mu morali vso zahtevano odškodnino prisoditi iz naslova telesnih bolečin in neugodnosti, iz naslova prestanega primarnega in sekundarnega strahu kot tudi iz naslova duševnih bolečin zaradi zmanjšanja življenjske aktivnosti. Predlaga, da revizijsko sodišče reviziji ugodi in izpodbijani sodbi spremeni tako, da obsodi drugotoženko na plačilo še nadaljnje odškodnine v znesku 3.300.000 SIT s pripadajočimi zamudnimi obrestmi ter na plačilo vseh njegovih zaznamovanih pravdnih stroškov.

Revizija je bila vročena Vrhovnemu državnemu tožilstvu Republike Slovenije in toženkama, ki nanjo nista odgovorili.

Revizija ni utemeljena.

Ker z revizijo ni mogoče izpodbijati pravilnosti in popolnosti dejanskega stanja kot sta ga ugotovili prvostopenjsko in pritožbeno sodišče (tretji odstavek 370. člena ZPP - Zakona o pravdnem postopku, Uradni list RS št. 73/2007, ZPP-UPB3), revizijsko sodišče ni upoštevalo revizijskih navedb, ki odstopajo od ugotovitev nižjih sodišč o obstoju, trajanju in intenzivnosti tožnikovih telesnih in duševnih bolečin ter strahu (npr. da je tožnik utrpel tudi primarni strah...).

Pri odmeri odškodnine za nepremoženjsko škodo, ki jo je utrpel tožnik, je pritožbeno sodišče ustrezno upoštevalo merila iz 200. in 203. člena Zakona o obligacijskih razmerjih (Uradni list SFRJ, št. 29/78 in nasl., ki se v tej zadevi uporablja na podlagi 1060. člena Obligacijskega zakonika, Uradni list RS, št. 83/2001 in 40/2007). Temeljni načeli za odmero odškodnine za nepremoženjsko škodo sta načelo individualizacije, ki zahteva določitev pravične denarne odškodnine glede na intenzivnost in trajanje telesnih in duševnih bolečin ter strahu in glede na vse konkretne okoliščine, ki se odražajo pri posameznem oškodovancu, in načelo objektivne pogojenosti višine denarne odškodnine, ki pri odmeri denarne odškodnine za nepremoženjsko škodo terja upoštevanje pomena prizadete dobrine in namena te odškodnine, pa tudi to, da ne bi šla na roko težnjam, ki niso združljive z njeno naravo in družbenim namenom.

Tožnik se je 14.6.1999 poškodoval pri delu. Utrpel je udarnino in izliv krvi na desni nogi, abces in gnoj v petem metakarpofalangealnem sklepu desne noge in vnetje kosti pete stopalnice desno. Podroben dejanski obseg vseh oblik njegove nepremoženjske škode je razviden iz razlogov na sedmi in osmi strani prvostopenjske sodbe in na peti strani pritožbene sodbe, zato jih revizijsko sodišče ne bo ponavljalo. Za telesne bolečine in nevšečnosti sta mu sodišči prisodili 1.500.000 SIT (sedaj 6259,39 EUR) odškodnine, za sekundarni strah 200.000 SIT (sedaj 834,59 EUR), odškodnino za duševne bolečine zaradi zmanjšanja življenjske aktivnosti, ki jo je prvostopenjsko sodišče tožniku odmerilo v znesku 1.100.000 SIT (sedaj 4590,22 EUR), pa je pritožbeno sodišče zvišalo na 1.500.000 SIT (sedaj 6259,39 EUR).

Škoda tožnika je s tem ustrezno uvrščena v širši okvir s primerjavo odškodnin, prisojenih za podobne vrste škode in z upoštevanjem razmerij med manjšimi in večjimi škodami. Skupni prisojeni znesek 3.200.000 SIT (sedaj 13353,36 EUR) pomeni, upoštevaje razmere v času izdaje prvostopenjske sodbe, 20 takratnih povprečnih neto plač. Ta znesek tudi po presoji revizijskega sodišča predstavlja pravično zadoščenje za tožniku nastalo nepremoženjsko škodo, zato se revizija neutemeljeno zavzema za njegovo zvišanje.

Ker uveljavljani revizijski razlog ni podan, je revizijsko sodišče na podlagi 378. člena ZPP tožnikovo neutemeljeno revizijo zavrnilo in z njo tudi priglašene revizijske stroške.