Samo zamislim si kaj bi rada da piše v sodbi, to vpišem v iskalnik, in dobim kar sem iskala. Hvala!
Tara K., odvetnica
Tožnica je sicer predložila fotokopijo prevoda, opremljenega z žigom in podpisom tolmača, vendar pa morajo biti prevodu listin, ki jih pripravi sodni tolmač, priloženi tudi prepisi listin, ki se prevajajo.
Tožnica nepopolne in nerazumljive vloge (tožbe) tudi po pozivu in v postavljenem roku ni ustrezno popravila oziroma dopolnila, zato je pravilna odločitev, da se tožba zavrže.
Pritožba se zavrne in se potrdi sklep sodišča prve stopnje.
1. Sodišče prve stopnje je zavrglo tožničino tožbo, ker je v roku, ki ji je bil podeljen s sklepom z dne 12. 11. 2021, ni ustrezno popravila in dopolnila.
2. Zoper sklep se pritožuje tožnica brez opredelitve zakonsko predvidenih pritožbenih razlogov. Predlaga, da pritožbeno sodišče njeni pritožbi ugodi, izpodbijani sklep razveljavi ter zadevo vrne sodišču prve stopnje v nov postopek. Navaja, da bi jo moralo sodišče prve stopnje ob obravnavi listinskega gradiva in pred razpisom naroka opozoriti na nerazumljivost vloge, ji pustiti z zakonom dovoljen rok za popravek ali dopolnitev vloge oziroma preveriti, ali ji je bil sklep pravilno vročen. Za jasnost in razumljivost tožbe je angažirala stalnega sodnega tolmača za slovenski jezik pri Okrožnem oziroma Apelacijskem sodišču v Prištini, ki je tožbo prevedel v slovenski jezik, jo overil s svojim pečatom in podpisal, kot je to običajno za delo sodnih tolmačev. Glede na to je menila, da tega prevoda sama lastnoročno ne sme podpisati. Sodišče prve stopnje bi jo moralo pred svojo odločitvijo opozoriti na vse pomanjkljivosti, ker je to njegova pristojnost in ne pristojnost Delovnega in socialnega sodišča, ki se je izreklo za nepristojno. Z vpogledom v tožbeni zahtevek napisan v srbskem jeziku in njegov prevod v slovenski jezik je mogoče ugotoviti, da sta vsebinsko in pomensko enaka.
3. Pritožba ni utemeljena.
4. Tožnica je pri Delovnem in socialnem sodišču v Ljubljani vložila vlogo v tujem jeziku. Slednje jo je s sklepom XII Ps 1017/2021 z dne 13. 9. 2021 pozvalo na popravo vloge tako, da jo prevede v slovenski jezik in tako popravljeno vlogo lastnoročno podpiše. Iz povratnice, ki je pripeta k list. št. 3 spisa, je razvidno, da je tožnica sklep prejela 12. 10. 2021. Nanj je tudi odgovorila in Delovnemu in socialnemu sodišču v Ljubljani posredovala prevod vloge v slovenskem jeziku. Delovno in socialno sodišče v Ljubljani se je s sklepom XII Ps 1017/2021 z dne 12. 11. 2021 res izreklo za nepristojno in zadevo odstopilo Okrajnemu sodišču v Ljubljani, vendar zaradi tega opravljena pravdna dejanja niso brez veljave (tretji odstavek 23. člena Zakona o pravdnem postopku – ZPP). Tožnica zato zmotno meni, da bi jo moralo Okrajno sodišče v Ljubljani (ponovno) pozvati na popravo vloge v skladu s 105. in 108. členom ZPP.
5. Tožnica je bila s sklepom opozorjena na pomanjkljivosti vložene vloge in pozvana na njeno popravo. Sklep je prejela in nanj odgovorila – posredovala je fotokopijo prevoda vloge (tožbe) v slovenski jezik, ki ga je pripravil sodni tolmač. Kot je pravilno pojasnilo že sodišče prve stopnje, v konkretnem primeru ne gre za overjen prevod tožbe iz katerega bi izhajala s strani prevajalca oziroma tolmača potrjena (vsebinska) istovetnost prvotne vloge, spisane v tujem jeziku, s prevedeno vlogo v slovenski jezik. Toženka je sicer predložila fotokopijo prevoda, opremljenega z žigom in podpisom tolmača, vendar pa morajo biti prevodu listin, ki jih pripravi sodni tolmač, priloženi tudi prepisi listin, ki se prevajajo (peti odstavek 28. člena Pravilnika o sodnih izvedencih, sodnih cenilcih in sodnih tolmačih v zvezi s četrtim odstavkom 43. člena Zakona o notariatu – ZN). Sodišče prve stopnje zato ni moglo oceniti, ali gre v primeru posredovane vloge (tožbe) v slovenskem jeziku, dejansko za prevod prvotne vloge. Nadalje je sodišče prve stopnje pravilno ugotovilo, da obravnavana vloga ne vsebuje tožničinega lastnoročnega podpisa, zato tudi kot zasebni prevod oziroma vloga ne vsebuje vsega, kar je treba, da se lahko obravnava.
6. Pritožbeno sodišče glede na navedeno zaključuje, da tožnica nepopolne in nerazumljive vloge (tožbe) tudi po pozivu sodišča prve stopnje in v postavljenem roku ni ustrezno popravila oziroma dopolnila, zato je odločitev sodišča prve stopnje, da njeno tožbo zavrže, pravilna in zakonita. Je pa tožnica istočasno z obravnavano pritožbo v spis vložila tudi (novo) vlogo, in sicer v originalnem overjenem prevodu s strani sodne tolmačke in z lastnoročnim podpisom, ki jo bo sodišče prve stopnje (lahko) obravnavalo kot novo tožbo.
7. Ker niti uveljavljani niti uradoma upoštevni pritožbeni razlogi niso podani (drugi odstavek 350. člena ZPP v zvezi s 366. členom ZPP), je pritožbeno sodišče pritožbo zavrnilo in izpodbijani sklep sodišča prve stopnje potrdilo (2. točka 365. člena ZPP).