Jedro

V predmetnem postopku odločanja o priznanju in izvršitvi odločbe tujega prekrškovnega organa ne more preverjati kakšna navodila je storilec dobil v zvezi s konkretnim transportom in ravnanju s potrebno dokumentacijo, kakšne so bile razmere na gradbišču, kamor je dobavil blago in kako je prevzemnik blaga ravnal z dokumentacijo ter ugotavljati, ali je dejansko storilčeva krivda, da dokumentacija, ki je potrebna za izvedbo carinskega postopka, ni bila dostavljena pristojnemu carinskemu organu. Enako velja tudi za pritožbene navedbe, v katerih storilec pristojnemu organu države izdaje očita bistvene kršitve določb postopka o prekršku, ker naj ne bi upošteval njegove v slovenskem jeziku pravočasno vložene pritožbe, naknadno vloženo pritožbo v nemščini pa naj bi zavrgel kot prepozno.

Izrek

Pritožba se zavrne in se izpodbijani sklep potrdi.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z uvodoma navedenim sklepom odločilo, da se odločba prekrškovnega organa v Avstriji Zollamt Linz Wels z dne 30. 1. 2018, ki je postala pravnomočna 28. 3. 2018, s katero je bil storilec A. S. spoznan za odgovornega, da je kršila prvi odstavek 36. člena Zakona o kaznih za davčne prekrške (FinStrG) in mu je bilo naloženo plačilo globe v višini 1.000,00 EUR in stroškov postopka v višini 100,00 EUR, prizna in izvrši. Storilcu je naložilo, da mora denarno sankcijo in stroške postopka v skupnem znesku 1.100,00 EUR plačati v 15. dneh po pravnomočnosti izpodbijanega sklepa, sicer bo prisilno izterjana, ter jo poučilo, da lahko po poteku roka za plačilo pri Finančni upravi RS zaprosi za obročno plačilo dolgovanega zneska. Storilca je tudi opozorilo, da v kolikor globe in stroškov postopka ne bo plačal v roku, bodo izterjani prisilno.

2. Zoper tak sklep se pritožuje storilec, ki v pritožbi navaja, da za prekršek ni kriv. Pojasnjuje, da je carinski dokument, ki ga je prejel na mejnem prehodu Basel Weil Autobahn v skladu s prevoznim nalogom predal pri prejemniku blaga H. zaposleni osebi, saj je bilo dogovorjeno, da se blago uvozno carini pri prejemniku blaga. Tako bi carinske listine carinskemu namembnemu organu v določenem roku predati podjetje H... Kot voznik z 20 letnimi izkušnjami v mednarodni špediciji dobro pozna način poslovanja s carinskimi listinami, z njimi skrbno ravna in ga boli, da ga v Avstriji obtožujejo nečesa, česar ni kriv in mu ne pustijo, da bi se pritožil in povedal svoje mnenje. Na obtožnico carine je namreč poslal pritožbo v slovenščini, saj so mu povedali, da se lahko pritoži v slovenščini, nato pa so mu ob preverjanju po telefonu rekli, da mora napisati pritožbo v nemščini, kar je tudi storil, nato pa so njegovo pritožbo kot prepozno zavrgli, kar pomeni, da njegova pritožba ni bila nikjer upoštevana.

3. Pritožba ni utemeljena.

4. V postopku priznanja in izvršitve odločbe, s katero je v drugi državi članici EU izrečena denarna kazen v kazenskem ali prekrškovnem postopku domače sodišče v skladu s prvim odstavkom 190. člena Zakona o sodelovanju v kazenskih zadevah med državami članicami EU (ZSKZDČEU-1) o priznanju odloča na podlagi odločbe, s katero je bila izrečena denarna sankcija, ki jo je treba izvršiti, ter obrazca iz priloge 10 tega zakona, ki ga je izpolnil in potrdil pristojni organ države izdaje. V skladu z osmim odstavkom 190. člena ZSKZDČEU-1 z izjemo ugotavljanja morebitne nedopustnosti izvrševanja, domače sodišče prizna odločbo brez posebnega obravnavanja in brez odlašanja ukrene vse, kar je potrebno za njeno izvršitev. Pri tem je vezano na načelo vzajemnega priznavanja, ki je določeno v 3. členu ZSKZDČEU-1, ki določa, da v postopkih po II. delu ter po 8., 9., 12., 14., 16., 17.a , 18., 20. in 22. poglavju tega zakona pristojni organi v Republiki Sloveniji izvršujejo odločbe pristojnih organov drugih držav članic na podlagi vzajemnega priznavanja odločb in pri odločanju ob upoštevanju človekovih pravic in temeljnih svoboščin presojajo le, ali so predložene ustrezne listine ter izpolnjeni drugi pogoji, ki jih določa ta zakon.

5. V predmetnem postopku odločanja o priznanju in izvršitvi odločbe tujega prekrškovnega organa je sodišče prve stopnje ob upoštevanju določb ZSKZDČEU-1 ugotovilo, da ni podana nobena od predpostavk nedopustnosti izvrševanja odločbe pristojnega organa države izdaje, ki jih določa 186. člen ZSKZDČEU-1, zaradi česar je odločilo, da se odločba prizna in izvrši. Pri tem pa je v 6. točki obrazložitve izpodbijanega sklepa kratko pojasnilo vsebino odločbe tujega prekrškovnega organa, kot izhaja iz listin, ki jih je predlogu za priznanje in izvršitev priložil pristojni prekrškovni organ Republike Avstrije. Pravilno pa je tudi ugotovilo, da je dejanje, kot ga je storil storilec predpisano kot prekršek tudi po pravu Republike Slovenije, in sicer po četrtem odstavku 47. člena v zvezi z 8. točko prvega odstavka 47. člena Zakona o izvajanju carinske zakonodaje Evropske unije (ZICZDEU). Glede na zgoraj pojasnjeno pravno podlago in načelo vzajemnega priznavanja, sodišče v postopku priznanja in izvršitve odločbe tujega prekrškovnega organa ne sme in ne more presojati pravilnosti in zakonitosti odločbe, s katero je storilcu izrečena globa za prekršek storjen v tujini. Tako ne more preverjati kakšna navodila je storilec dobil v zvezi s konkretnim transportom in ravnanju s potrebno dokumentacijo, kakšne so bile razmere na gradbišču, kamor je dobavil blago in kako je prevzemnik blaga ravnal z dokumentacijo ter ugotavljati, ali je dejansko storilčeva krivda, da dokumentacija, ki je potrebna za izvedbo carinskega postopka, ni bila dostavljena pristojnemu carinskemu organu. Ne glede na resničnost storilčevih navedb o skrbnem ravnanju z dokumenti, sodišče v okviru predmetnega postopka ne more spremeniti odločitve pristojnega organa države izdaje, saj je odločba pristojnega organa države izdaje pravnomočna in izvršljiva. Tako so pritožbene navedbe, s katerimi storilec dejansko izpodbija pravilnost ugotovljenega dejanskega stanja kot izhaja iz odločbe pristojnega organa države izdaje, neupoštevne in posledično neutemeljene.

6. Enako velja tudi za pritožbene navedbe, v katerih storilec pristojnemu organu države izdaje očita bistvene kršitve določb postopka o prekršku, ker naj ne bi upošteval njegove v slovenskem jeziku pravočasno vložene pritožbe, naknadno vloženo pritožbo v nemščini pa naj bi zavrgel kot prepozno. Storilec za svoje trditve o vložitvi pritožb(e) namreč ni podal nobenega dokazila (izvoda pritožbe, potrdila o oddaji pošiljke), hkrati pa trdi, da naj bi njegova pritožba bila zavržena kot prepozna. V kolikor je dejansko dobil odločbo o zavrženju pritožbe, to pomeni, da je vendarle bilo o njej odločeno in da bi se lahko zoper tako odločitev tudi pritožil, kar pa glede na datum vročitve odločbe pristojnega organa države izdaje in datum pravnomočnosti ni storil, niti tega ne zatrjuje v pritožbi. Tako kljub takim pritožbenim navedbam ni mogoče slediti smiselnemu zatrjevanju, da da odločba pristojnega organa države izdaje ni mogla postati pravnomočna, ker njegova pritožba ni bila nikjer upoštevana.

7. Glede na navedeno in v odsotnosti kršitev, na katere v skladu s 159. členom ZP-1 pazi po uradni dolžnosti, je pritožbeno sodišče storilkino pritožbo kot neutemeljeno zavrnilo in izpodbijani sklep sodišča prve stopnje potrdilo (tretji odstavek 163. člena ZP-1).