Jedro

Upnik edinega relevantnega podatka, pridobljenega s strani detektivske družbe, ni uporabil v tem postopku izvršbe, s tem pa tudi ni izkazal potrebnosti s tem v zvezi nastalih stroškov v smislu V. odst. 38. čl. ZIZ.

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi izpodbijani sklep sodišča prve stopnje.

Upnik sam nosi stroške pritožbenega postopka.

Obrazložitev

Okrajno sodišče v Slovenskih Konjicah je z izpodbijanim sklepom naložilo dolžniku, da v roku 8 dni po vročitvi sklepa upniku poravna v predlogu navedeno terjatev (tč. 1. izreka); dovolilo predlagano izvršbo (tč. 2. izreka); odmerilo stroške upnika na znesek 25.300,00 SIT (tč. 3. izreka) ter poučilo stranke o pravnih sredstvih (tč. 4. izreka).

Pravočasno po svojem pooblaščencu se pritožuje upnik zoper tč. 3. izreka tega sklepa, to je v odločitvi o izvršilnih stroških. V pritožbi upnik najprej specificira stroške, ki jih je priglasil v izvršilnem predlogu, nato pa navaja, da je priglasil še detektivske stroške v višini 24.000,00 SIT, ki mu jih naslovno sodišče ni priznalo. Ti stroški predstavljajo stroške T. A. d.o.o., s pomočjo katere je upnik pridobil podatek, da dolžnik ni redno zaposlen, da je lastnik osebnega vozila F. O., letnik 1991, reg. št. ... ter je s pomočjo te izpovedbe skušal ugotoviti premoženjsko stanje dolžnika, kar bi mu pomagalo, da se uspešno izpelje postopek izvršbe. Sklicuje se na določbo V. odst. 38. čl. Zakona o izvršbi in zavarovanju (v nadaljevanju ZIZ). Upnik je predložil ustrezno dokazilo za te stroške - stroškovnik T.A. d.o.o., ki predstavlja verodostojno listino v skladu s 23. čl. ZIZ. Predlaga razveljavitev oziroma spremembo stroškovne odločitve ter priglaša pritožbene stroške.

Pritožba ni utemeljena.

Upnikove trditve v pritožbi, da mu sodišče ni priznalo detektivskih stroškov v višini 24.000,00 SIT, priznalo pa mu je vse ostale priglašene stroške v skupni višini 25.300,00 SIT potrjujejo dejansko stanje v spisu. Vendar pa je tudi po oceni pritožbenega sodišča takšna odločitev izvršilnega sodišča pravilna in zakonita. Ugotoviti namreč je, da priglašeni detektivski stroški, kot je pravilno štelo izvršilno sodišče, v postopku izvršbe niso bili potrebni.

Na podlagi V. odst. 38. čl. ZIZ mora dolžnik upniku na njegovo zahtevo povrniti stroške, ki so bili potrebni za izvršbo, vključno s stroški poizvedb o dolžnikovem premoženju, oziroma povrniti stroške po uradni dolžnosti.

Upnik trdi, da je pridobil preko T. A. d.o.o. podatke, da dolžnik ni redno zaposlen ter, da je lastnik osebnega vozila F. O.. Kljub pridobitvi s strani te družbe podatka o lastništvu in znamki osebnega vozila dolžnika ter njegove registrske številke, upnik tega podatka ni uporabil v postopku izvršbe, saj pri predlaganem, sicer premičninskem sredstvu izvršbe, ni natančno navedel predmeta izvršbe (kar bi eventuelno lahko pripomoglo k hitrejši realizaciji izvršbe), kar mu sicer dopušča zakonska določba II. odst. 40. čl. ZIZ. Upnik torej edinega relevantnega podatka, pridobljenega s strani te družbe, ni uporabil v tem postopku izvršbe, s tem pa tudi ni izkazal potrebnosti s tem v zvezi nastalih stroškov v smislu V. odst. 38. čl. ZIZ. Sodišče v izvršilnem postopku v vsakem posameznem konkretnem primeru ugotavlja potrebnost stroškov za izvršbo, kajti le stroške, ki so bili potrebni za opravo izvršbe mora upniku (na njegovo zahtevo) povrniti dolžnik. Res je, da je upnik pridobival podatke o dolžniku preko navedene družbe, vendar pa pritožbeno sodišče ugotavlja, da stroški, ki so mu v zvezi s tem nastali v tem postopku izvršbe iz navedenih razlogov niso bili potrebni, saj je upnik ne da bi uporabil pridobljene podatke vložil popoln izvršilni predlog (40. čl. ZIZ). Tako se izkaže upnikova pritožba za neutemeljeno. Pritožbeno sodišče jo je zavrnilo in sklep sodišča prve stopnje v izpodbijanem delu, to je v tč. 3. izreka, potrdilo. Odločitev temelji na 2. tč. I. odst. 365. čl. Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP).

Izvršilno sodišče pri svojem odločanju ni zagrešilo kršitev postopka, na katere pazi pritožbeno sodišče po uradni dolžnosti (dol. II. odst. 350. čl. ZPP v zv. s 366. čl. istega zakona).

Pritožnik nosi svoje stroške pritožbenega postopka sam, saj s pritožbo ni uspel. Odločitev temelji na I. odst. 165. čl. ZPP.

Določbe ZPP so bile v tem postopku izvršbe uporabljene na podlagi določbe 15. čl. ZIZ.