Jedro

Med strankama ni sporno, da je sodišče s sklepom N 23/2012 postopek ureditve meje ustavilo, zato ni pogojev za nadaljevanje upravnega postopka. V upravnem postopku se namreč sporne meje ne morejo urediti, ker za to ZZKat ne določa pravne podlage.

Na podlagi določbe 27. člena ZZKat se parcelacija ne sme izvršiti, če posestne meje obstoječih in novo osnovanih parcel niso bile predhodno ugotovljene v mejnem ugotovitvenem postopku. Ker v zadevi ni sporno, da je bil v konkretni zadevi mejni ugotovitveni postopek ustavljen in ker se meja ne more ugotoviti tako, da bi se prevzela iz podatkov obstoječega katastra, saj je bil sprožen sodni postopek ureditve meje, sodišče pritrjuje upravnima organoma, da v upravnem postopku v konkretnem primeru parcelacije spornih parcel ni mogoče izvesti.

Izrek

Tožba se zavrne.

Obrazložitev

1. Ministrstvo za okolje in prostor, Geodetska uprava Republike Slovenije, Območna geodetska uprava Slovenj Gradec, Geodetska pisarna Ravne na Koroškem, je z izpodbijanim sklepom ustavila mejni ugotovitveni postopek med parcelami št. 206/2, 213/2, 214/1, 214/2, 237/8, 237/9, *13/2 in *98 ter parcelami št. 213/3, 237/10, 206/1, 207/1, 213/1, 237/12, 966, 238/2, 238/3 in 238/4 vse k.o. … (1. točka izreka) in zavrgla zahtevo za ugotovitev spremembe vrste rabe na parc. št. *98 in *13/2 k.o. … (2. točka izreka). Z odločbo je zavrnila zahtevo za izvedbo parcelacije parcel št. 206/2, 213/2, 214/1, 214/2, 237/8, 237/9, *13/2 in *98 vse k.o. ...

2. Uvodoma je prvostopenjski organ pojasnil, da se v zadevi skladno z določbo prvega odstavka 162. člena ZEN uporabljajo določbe Zakona o zemljiškem katastru (ZZKat). Stranke so v konkretnem postopku zahtevale izvedbo parcelacije, zato je bil postopek, na podlagi določbe 124. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (v nadaljevanju ZUP), uveden po uradni dolžnosti. Skliceval se je na določbo 15. člena ZZKat in pojasnil, da je geodetska uprava s sklepom z dne 19. 5. 2004 vlagatelje zahteve pozvala k sprožitvi sodnega postopka ureditve meje, čemur so stranke sledile, kasneje pa je bil sodni postopek ureditve meje iz procesnih razlogov ustavljen. Tako spor o meji še vedno obstaja, ker sodišče o njemu ni odločalo vsebinsko, v upravnem postopku pa se sporne meje ne morejo urediti. Glede na navedeno javnega interesa za vodenje mejnega ugotovitvenega postopka ni več in je bilo treba ta postopek s sklepom ustaviti.

3. Vlagatelji so vložili tudi zahtevo za ugotovitev spremembe vrste rabe na zemljiščih parc. št. *98 in *13/2 obe k.o. ... Prvostopenjski organ je pojasnil, da je geodetska uprava podatke o vrstah rabe, katastrskih kulturah in razredih vodila do 30. 6. 2012, na podlagi 13. člena Zakona o dohodnini (v nadaljevanju ZDoh-2H), ki je podaljšal rok za vodenje teh podatkov do prej navedenega datuma. Na podlagi Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o ugotavljanju katastrskega dohodka, so se podatki o vrstah rabe zemljišč, katastrskih kulturi in katastrskem razredu v zemljiškem katastru le še izkazovali, in sicer do 31. 12. 2013, po stanju, kot so bili evidentirani na dan 30. 6. 2012, ni pa bila več podaljšana obveznost vzdrževanja teh podatkov. Tako so bili podatki o vrstah rabe, katastrskih kulturah in razredih, razen podatkov o zemljiščih pod stavbo, po 31. 12. 2013 izbrisani iz zemljiškega katastra, torej geodetska uprava teh podatkov ne vodi in ne vzdržuje več. V upravnem postopku tako ni več mogoče urejati oziroma spreminjati teh podatkov, ker ne gre več za upravno zadevo v pristojnosti geodetske uprave.

4. Odločitev v izpodbijani odločbi, pa je prvostopenjski organ zavrnil s sklicevanjem na določbo 27. člena ZZKat. Ker je bil v konkretni zadevi mejni ugotovitveni postopek s sklepom ustavljen, meja pa se tudi ne bo ugotovila tako, da bi se povzela iz podatkov obstoječega katastra, kar bi bilo možno, če stranke ne bi sprožile sodnega postopka. ZZKat za takšen primer ne določa domneve o ugotavljanju meje po podatkih obstoječega katastra, zato ni izpolnjen pogoj za izvedbo postopka parcelacije iz drugega odstavka 27. člena ZZKat. 5. Drugostopenjski organ je pritožbo zoper izpodbijani sklep in odločbo zavrnil. 6. Tožnik v tožbi odločitvi oporeka in pojasnjuje, da je od leta 1999 to že četrti upravni spor. Spor se vleče od takrat, ko je geodet A.A., po naročilu B.B., lastnikom domačije C. odvzel obe stavbi, tako da je hlev s parc. št. *98 postavil na javno cesto, obnovljeno rojstno hišo s parc. št. *13/2, pa v gozd Č.Č. Upravno sodišče je izdalo več odločb, ki so bile nejasne, zato jih je pristojni geodetski organ zavrnil. Pojasnjuje, da napačne lege nimajo samo njegova zemljišča, ampak tudi vse okoliške parcele in občinska cesta. Sodišču predlaga, da k reševanju zadeve pristopi resno in v nadaljevanju pojasnjuje okoliščine poseka gozda s strani Č.Č. Smiselno v sodbi predlaga odpravo izpodbijanega akta.

7. Stranke z interesom odgovora na tožbo niso poslale.

8. Tožena stranka je sodišču poslala upravne spise. Odgovora na tožbo ni poslala.

9. Tožba ni utemeljena.

10. Po presoji sodišča je odločitev organa prve stopnje, potrjena z odločitvijo organa druge stopnje, pravilna in zakonita, zato se sodišče sklicuje na razloge odločbe organa prve stopnje, dopolnjene z razlogi organa druge stopnje (drugi odstavek 71. člena Zakona o upravnem sporu, v nadaljevanju ZUS-1). V zvezi s tožbenimi ugovori pa dodaja:

11. V obravnavani zadevi med strankama ni sporno, da so vlagatelji, med njimi tudi tožnik, v skladu z drugim odstavkom 26. člena ZZKat, dne 24. 5. 1999 vložili zahtevo za izvedbo parcelacije parcel št. 206/2, 213/2, 214/1, 214/2, 237/8, 237/9, *13/2 in *98, vse k.o. ... Zahtevano parcelacijo je izvedlo geodetsko podjetje na osnovi 27. člena ZZKat. Ob upoštevanju drugega odstavka 27. člena ZZKat, pa je bil po uradni dolžnosti uveden tudi mejni ugotovitveni postopek, ki se izvaja po določbah 14. do 17. člena istega zakona. Tako je bila v zadevi dne 10. 6. 1999 izvedena mejna obravnava, na kateri so solastniki parcel zahtevali še prenos posestnih meja v naravo med parcelami št. 206/2, 213/2, 214/1, 214/2, 237/8, 237/9, *13/2 in *98 ter parcelami št. 213/3, 237/10, 206/1, 207/1, 213/1, 237/12, 966, 238/2, 238/3 in 238/4 vse k.o. ... Dodatno so vlagatelji zahtevo razširili še z zahtevkom za izvedbo sprememb v vrsti rabe na parc. št. *13/2 in *98 obe k.o. ...

12. Na podlagi 15. člena ZZKat so bili vlagatelji zahteve, ker niso soglašali s posestnimi mejami, napoteni na pristojno sodišče, za sprožitev sodnega postopka določitve meje. V zadevi ni sporno, da so vlagatelji zahteve sledili napotilu upravnega organa in sprožili sodni postopek ureditve meje, ker pa v tem postopku stranke niso založile predujma za sodnega izvedenca, je sodišče s sklepom št. N 23/2012 z dne 8. 4. 2013, ki je postal pravnomočen 4. 5. 2013 in s sklepom št. N 23/2012 z dne 9. 10. 2013, ki je postal pravnomočen 7. 12. 2013, sodni postopek ureditve meje ustavilo. Gre za odločitev, ki je tudi po presoji sodišča odločilno vplivala na nadaljnjo odločitev upravnega organa, da mora v konkretni zadevi, ki je bila s sklepom št. 90312-95/1999-7 z dne 19. 5. 2004 prekinjena, odločiti še o mejnem ugotovitvenem postopku, ki je bil uveden po uradni dolžnosti ter o vloženih zahtevah za parcelacijo in spremembo vrste rabe.

13. Po presoji sodišča je bila odločitev prvostopenjskega organa, ki jo je v pritožbenem postopku potrdil tudi drugostopenjski organ, pravilna. Gre za procesno odločitev o ustavitvi mejnega ugotovitvenega postopka, ki je bil uveden po uradni dolžnosti. Ker med strankama ni sporno, da je sodišče s sklepom N 23/2012 postopek ureditve meje ustavilo, ni pogojev za nadaljevanje upravnega postopka. V upravnem postopku se namreč sporne meje ne morejo urediti, ker za to ZZKat ne določa pravne podlage.

14. Po presoji sodišča je bila pravilna in skladna z zakonskimi določbami tudi odločitev o zavrženju zahteve za ugotovitev spremembe vrste rabe na parc. št. *98 in *13/2, obe k.o. ... Prvostopenjski organ je namreč, glede na določbe Zakona o ugotavljanju katastrskega dohodka, v zvezi z Zakonom o dohodnini (ZDoh-2H), podatke o vrstah rabe zemljišč, katastrski kulturi in katastrskem razredu v zemljiškem katastru izkazoval do 31. 12. 2013, po tem datumu pa so bili podatki o vrstah rabe, katastrskih kulturah in razredih, razen podatkov o zemljiščih pod stavbo, izbrisani iz zemljiškega katastra. Na podlagi te ugotovitve, je bila po presoji sodišča pravilna odločitev prvostopenjskega organa, ki je zavrgel zahtevo za ugotovitev spremembe vrste rabe na prej navedenih parcelah.

15. Sodišče je v nadaljevanju presojalo tudi zakonitost odločitve, da se zavrne zahteva za izvedbo parcelacije parc. št. 206/2, 213/2, 214/1, 214/2, 237/8, 237/9, *13/2 in *98, vse k.o. ... Na podlagi določbe 27. člena ZZKat se namreč parcelacija ne sme izvršiti, če posestne meje obstoječih in novo osnovanih parcel niso bile predhodno ugotovljene v mejnem ugotovitvenem postopku. Ker v zadevi ni sporno, da je bil v konkretni zadevi mejni ugotovitveni postopek ustavljen in ker se meja ne more ugotoviti tako, da bi se prevzela iz podatkov obstoječega katastra, saj je bil sprožen sodni postopek ureditve meje, sodišče pritrjuje upravnima organoma, da v upravnem postopku v konkretnem primeru parcelacije spornih parcel ni mogoče izvesti.

16. V nadaljevanju sodišče zavrača tožbene ugovore, ki se nanašajo na nepravilno izvedbo postopka parcelacije in navedbe, ki se nanašajo na nepravilnosti v ravnanju pristojnega geodetskega organa. V tem upravnem sporu sodišče namreč presoja zakonitost izpodbijanega akta, zato vse ostale tožbene navedbe, kot nerelevantne za ta upravni spor, zavrača. 17. Ker je sodišče presodilo, da je bil postopek pred izdajo izpodbijane odločbe pravilen, da je odločba pravilna in na zakonu utemeljena, je tožbo, na podlagi določbe prvega odstavka 63. člena ZUS-1, kot neutemeljeno, zavrnilo.