Jedro

S tem ko sodišče prve stopnje pritožnici ni vročilo predloga za izdajo začasne odredbe in ji tako ni omogočilo, da se o njem izjavi preden je sodišče prve stopnje izdalo začasno odredbo, je pritožnico postavilo v bistveni slabši položaj v postopku od nasprotne stranke (ki je imela na razpolago vse pravne možnosti, da utemelji predlog za izdajo začasno odredbo) in prekršilo njeno pravico do enakega varstva pravic (22. člen Ustave). Glede na navedeno stranka z interesom sodišču prve stopnje utemeljeno očita kršitev pravice do izjave iz 8. točke drugega odstavka 338. člena ZPP in s tem bistveno kršitev odločb postopka v upravnem sporu iz drugega odstavka 75. člena ZUS-1, ki je vplivala na pravilnost in zakonitost odločitve, saj se sodišče prve stopnje ni opredelilo do njenih ugovorov, med drugim glede neobstoja procesnih predpostavk za vsebinsko obravnavanje tožbe, še posebej v zvezi z (ne)obstojem pravnega interesa tožeče stranke.

Izrek

I. Pritožbi se ugodi, sklep Upravnega sodišča Republike Slovenije, Oddelka v Mariboru, II U 184/2021-12 z dne 13. 7. 2021 se razveljavi in se zadeva vrne sodišču prve stopnje v nov postopek.

II. Odločitev o stroških postopka se pridrži za končno odločbo.

Obrazložitev

1. Rektor Univerze v ... je na podlagi 15. člena Splošne uredbe o varstvu osebnih podatkov1 (v nadaljevanju Uredba GDPR) in 207. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (v nadaljevanju ZUP) zavrnil zahtevo za dostop do osebnih podatkov stranke z interesom z dne 10. 11. 2020, tako da je zavrnil vpogled (reprodukcijo) podatkov, ki so bili zbrani v zvezi z opozorilom na izpolnjevanje njenih delovnih obveznosti (po 85. členu Zakona o delovnih razmerjih).

2. Informacijski pooblaščenec je pritožbi stranke z interesom zoper odločbo Univerze v ... (upravljavca) delno ugodil in odločbo odpravil ter upravljavcu naložil posredovanje kopije v 1. točki izreka navedenih dokumentov. Pritožbo je zavrnil v delu, ki se je nanašala na preostale zapise, katerih seznanitev je bila prosilki zavrnjena (2. točka izreka), in odločil, da posebni stroški postopka niso nastali (3. točka izreka).

3. Upravljavec je hkrati s tožbo zoper 1. točko izreka odločbe informacijskega pooblaščenca zahteval tudi izdajo začasne odredbe.

4. Upravno sodišče je z izpodbijanim sklepom zahtevi upravljavca ugodilo in odložilo izvršitev 1. točke izreka odločbe informacijskega pooblaščenca do pravnomočne odločitve v upravnem sporu (I. točka izreka) in odločitev o stroških postopka pridržalo za končno odločbo (II. točka izreka). Obrazložilo je, da tožba zoper odločbo, s katero je tožena stranka upravljavcu osebnih podatkov na podlagi Uredbe GDPR odredila razkritje dokumentov z osebnimi podatki, po zakonu ne zadrži izvršitve, tako da je suspenzivni učinek mogoče doseči le z izdajo začasno odredbe. Pri presoji pogojev za izdajo začasne odredbe je izhajalo iz stališča ustaljene sodne prakse glede dostopa do informacij javnega značaja, po kateri je pogoj težko popravljive škode izpolnjen, saj bi z izvršitvijo izpodbijane odločbe (razkritjem zahtevanih podatkov) upravni spor izgubil svoj smisel, ker vrnitev v prejšnje stanje po naravi stvari ne bi bila več mogoče. Da je treba v pravnih postopkih, v katerih se presojajo pravno zavezujoče odločitve nadzornega organa, vsaki fizični in pravni osebi (torej tudi upravljavcu osebnih podatkov) zagotoviti pravico do učinkovitega pravnega sredstva izrecno določa tudi 1. točka 78. člena Uredbe GDPR.2 Škodo je upravljavec izkazal že z zatrjevanjem, da po razkritju dokumentov ne bo več mogoče vzpostaviti prejšnjega stanja, ter s sklicevanjem na dolžnost varovanja dostojanstva in osebnih podatkov njenih zaposlenih, pri čemer bi opustitev dolžnosti negativno vplivalo na njeno razmerje z njimi.

5. Zoper sklep Upravnega sodišča je stranka z interesom vložila pritožbo (v nadaljevanju pritožnica) iz vseh pritožbenih razlogov. Vrhovnemu sodišču predlaga, naj pritožbi ugodi in izpodbijani sklep spremeni tako, da predlog za izdajo začasne odredbe zavrže oziroma zavrne ter stranki z interesom prizna stroške postopka. Podredno predlaga razveljavitev izpodbijanega sklepa in vrnitev zadeve sodišču prve stopnje v novo sojenje.

6. Kot bistveno navaja, da ji sodišče pred izdajo začasne odredbe ni vročilo predloga za njeno izdajo s pozivom, naj se v roku opredeli do tožničinih navedb. S tem ji je onemogočilo pravico sodelovati v postopku ter prekršilo njene pravice do enakega varstva pravic, do pravnega sredstva in do poštenega postopka iz 6. člena EKČP, saj je lahko svoje navedbe prvič podala šele v pritožbi. V nadaljevanju Upravnemu sodišču očita, da bi pred presojo utemeljenosti začasne odredbe moralo preizkusiti procesne predpostavke za vsebinsko obravnavanje tožbe, med drugim pravni interes tožeče stranke. Meni, da tožeča stranka navedb o tem ni podala – ni pojasnila, katero svojo pravico ali pravno korist zasleduje in kateri njeni interesi bodo prizadeti, če posreduje osebne podatke. Ni torej izkazala, da odločba posega v njen pravni položaj. Poudarja, da delodajalec ne more varovati javnega interesa (18. člen Zakona o upravnem sporu, v nadaljevanju ZUS-1). Po mnenju pritožnice iz 34. in 35. člena ZVOP-1 ter 1. točke 78. člena Uredbe GDPR izhaja, da sodno varstvo upravljavcu osebnih podatkov (ki nastopa kot prvostopenjski organ) ni zagotovljeno.3 Opozarja, da noben posameznik ni zahteval sodnega varstva svojih osebnih podatkov, niti ni predlagal izdaje začasne odredbe. Zaradi pomanjkanja pravnega interesa bi bilo treba tožbo zavreči, saj upravljavec ne more varovati tujih interesov (lastnih pa ne zatrjuje). Pojasnjuje, da v obravnavanem primeru tretji odstavek 10. člena ZInfP ne pride v poštev, saj se uporablja le pri dostopu do informacij javnega značaja. Tudi sicer izdaja začasne odredbe ne bi bila potrebna, saj citirana določba predvideva suspenzivni učinek tožbe v upravnem sporu, ki jo sproži organ. Nasprotuje pogojem za izdajo začasne odredbe, in sicer da ni jasno, zakaj bi z razkritjem podatkov tretjih oseb nastala nenadomestljiva škoda, saj je upravljavec povzetke osebnih podatkov tretjih oseb pritožnici že posredoval v opozorilu.

7. Pritožba je bila vročena toženi stranki in tožeči stranki, ki je v odgovoru na pritožbo predlagala zavrnitev pritožbe.

**K I. točki izreka**

8. Pritožba je utemeljena.

9. Pritožnica sodišču prve stopnje med drugim očita, da je prekršilo njeno pravico do enakega varstva pravic (22. člen Ustave), ker ji pred izdajo izpodbijanega sklepa ni vročilo predloga za izdajo začasne odredbe, tako da je svoje navedbe v zvezi z njim prvič lahko podala šele v pritožbi.

10. Iz podatkov spisa izhaja, da sodišče prve stopnje pred izdajo sklepa o začasni odredbi z dne 13. 7. 2021 pritožnici dejansko ni vročilo ne tožbe ne predloga za njeno izdajo v odgovor. Iz dopisa in vročilnice (red. št. 28) namreč izhaja, da je bila pritožnici 16. 7. 2021 vročena (le) tožba zoper odločbo Informacijskega pooblaščenca z dne 7. 6. 2021. Iz spisa torej ni razvidno, da bi bil pritožnici ob tem vročen tudi predlog za izdajo začasne odredbe.

11. Načelo kontradiktornosti kot najpomembnejši element pravice do enakega varstva pravic v postopku (22. člen Ustave) mora biti spoštovano v vseh vrstah postopkov – tudi v postopku izdaje začasne odredbe.4 Ustavno sodišče je večkrat izreklo, da mora biti kontradiktornost zagotovljena že v postopku na prvi stopnji.5 Navedeno izhaja tako iz pravice do izjave kot iz zahteve po enakopravnem obravnavanju strank; stranki namreč nista v enakopravnem položaju, če ima pred sodiščem prve stopnje le ena stranka (predlagatelj začasne odredbe) možnost vplivati na odločitev sodišča.6 Ustavna pravica do enakega varstva pravic torej ni spoštovana, če je stranki z interesom predlog za izdajo začasne odredbe vročen šele skupaj s sklepom, v katerem je poučena o pravici do pritožbe, o kateri odloča sodišče druge stopnje, saj ji je s tem odvzeta možnost sodelovanja v postopku zavarovanja na prvi stopnji.7 Za presojo kršitve pravice iz 22. člena Ustave je torej pomembno, ali je v postopku odločanja o začasni odredbi na prvi stopnji pritožnica imela možnost, da se izjavi o navedbah tožnice.8

12. Sodišče prve stopnje je izpodbijani sklep izdalo na podlagi 32. člena ZUS-1, ki v šestem odstavku določa, da imajo stranke zoper sklep na razpolago (le) pritožbo.9 Zato bi moralo sodišče prve stopnje, ki je o zahtevi za začasno odredbo odločilo vsebinsko, zagotoviti kontradiktornost postopka, tako da bi predlog za začasno odredbo vročilo nasprotni stranki v odgovor pred izdajo izpodbijanega sklepa.10

13. S tem ko sodišče prve stopnje pritožnici ni vročilo predloga za izdajo začasne odredbe in ji tako ni omogočilo, da se o njem izjavi preden je sodišče prve stopnje izdalo začasno odredbo, je pritožnico postavilo v bistveni slabši položaj v postopku od nasprotne stranke (ki je imela na razpolago vse pravne možnosti, da utemelji predlog za izdajo začasno odredbo) in prekršilo njeno pravico do enakega varstva pravic (22. člen Ustave).11 Glede na navedeno stranka z interesom sodišču prve stopnje utemeljeno očita kršitev pravice do izjave iz 8. točke drugega odstavka 338. člena ZPP in s tem bistveno kršitev odločb postopka v upravnem sporu iz drugega odstavka 75. člena ZUS-1, ki je vplivala na pravilnost in zakonitost odločitve, saj se sodišče prve stopnje ni opredelilo do njenih ugovorov, med drugim glede neobstoja procesnih predpostavk za vsebinsko obravnavanje tožbe12, še posebej v zvezi z (ne)obstojem pravnega interesa tožeče stranke.

14. Vrhovno sodišče je glede na navedeno na podlagi 77. člena ZUS-1 v zvezi s prvim odstavkom 82. člena ZUS-1 izpodbijani sklep razveljavilo in zadevo vrnilo sodišču prve stopnje, da opravi nov postopek, v katerem bo moralo tožnici vročiti predlog za izdajo začasno odredbo ter ji omogočiti, da se o njem izjavi ter se opredeliti do njenih navedb v odgovoru, ki so pravno pomembne.

**K II. točki izreka**

15. Odločitev o stroških temelji na drugem odstavku 165. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 22. člena ZUS-1. 1 Uredba (EU) 2016/679 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 27. aprila 2016 o varstvu posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov in o prostem pretoku takih podatkov ter o razveljavitvi Direktive 95/46/ES. 2 Ta določa: "Brez poseganja v katero koli drugo upravno ali izvensodno sredstvo ima vsaka fizična ali pravna oseba pravico do učinkovitega pravnega sredstva zoper pravno zavezujočo odločitev nadzornega organa v zvezi z njo." 3 Sklicuje se tudi na 143. točko uvodnih določb Uredbe GDPR. 4 Primerjaj sklepe Ustavnega sodišča Up-321/96 z dne 15. 1. 1997 (3. točka), Up-232/99 z dne 17. 2. 2000 (7. točka), Up-419/10-17 z dne 2. 12. 2010 (9. točka) in Up 3/00 z dne 2. 3. 2000 (8. točka). 5 Zaradi upoštevanja določenih posebnosti, ki izhajajo iz narave začasnih odredb, je sicer dopustilo, da se kontradiktornost vzpostavi naknadno, kadar ima stranka na razpolago pravno sredstvo pred sodiščem prve stopnje – ugovor. 6 Primerjaj A. Galič, Ustavno civilno procesno pravo, GV Založba, Ljubljana, 2004, 255. stran in ibid. 4. opomba. 7 Navedeno _a fortiori_ velja, kadar predlog za izdajo začasne odredbe nasprotni stranki sploh ni vročen. 8 Primerjaj sklepe Ustavnega sodišča Up-3/00 z dne 2. 3. 2000 (9. točka). 9 Primerjaj sklep Vrhovnega sodišča RS I Up 148/2015 z dne 30. 9. 2015 (17. točka). 10 Glej M. Dobravec Jalen, Zakon o upravnem sporu s komentarjem, GV Založba, Ljubljana, 2019, 216. in 226. stran, ki citira sklep Vrhovnega sodišča RS I Up 4/98 z dne 8. 4. 1998. 11 Primerjaj sklepe Ustavnega sodišča Up-232/99 z dne 17. 2. 2000 (8. točka), Up-419/10-17 z dne 2. 12. 2010 (9. točka) in Up 3/00 z dne 2. 3. 2000 (9. točka). 12 Primerjaj sklepa Vrhovnega sodišča I Up 544/2012 z dne 12. 12. 2012 in I Up 199/2019 z dne 13. 11. 2019 ter tam citirano sodno prakso.