Jedro

Sodišče je nepravilno uporabilo določbo drugega odstavka 105. člena ZKP, ko je obsojenki v plačilo naložilo premoženjskopravni zahtevek oškodovanke, kljub temu, da je bilo že pred izrekom sodbe sodišča prve stopnje o istem zahtevku odločeno s pravnomočno sodbo v pravdnem postopku.

Izrek

I. Zahtevi za varstvo zakonitosti se ugodi in se pravnomočna sodba v odločbi o premoženjskopravnem zahtevku spremeni tako, da se oškodovanka M.S. s premoženjskopravnim zahtevkom napoti na pravdo.

Obrazložitev

A. 1. Okrajno sodišče v Celju je s sodbo z dne 5.11.2007 obsojeno D.Š. spoznalo za krivo storitve kaznivega dejanja goljufije po prvem odstavku 217. člena Kazenskega zakonika (KZ) ter ji izreklo kazen eno leto zapora. Obsojenki je preklicalo pogojno obsodbo izrečeno s sodbo istega sodišča z dne 27.9.2005 ter ji zatem izreklo enotno kazen eno leto in šest mesecev zapora. Obsojenki je v plačilo naložilo stroške pooblaščenca oškodovanke, plačila povprečnine pa jo je oprostilo. Po določbi drugega odstavka 105. člena Zakona o kazenskem postopku (ZKP) je obsojenki v plačilo naložilo premoženjskopravni zahtevek oškodovanke v znesku 11.058,25 EUR s pripadajočimi zakonskimi zamudnimi obrestmi. Višje sodišče v Celju je s sodbo z dne 14.10.2008 pritožbi obsojenke delno ugodilo in sodbo sodišča prve stopnje v odločbi o kazenskih sankcijah spremenilo tako, da se obsojenki izrečena pogojna obsodba s sodbo Okrajnega sodišča v Celju z dne 27.9.2005 ne prekliče in se ji ne izreče enotna kazen, za sedaj obravnavano kaznivo dejanje pa izreče kazen enega leta zapora; v nespremenjenih delih pa potrdilo sodbo sodišča prve stopnje.

2. Zoper navedeno pravnomočno sodbo je državni tožilec vložil zahtevo za varstvo zakonitosti zaradi kršitve drugega odstavka 105. člena ZKP ter predlagal, da Vrhovno sodišče odločbo o premoženjskopravnem zahtevku spremeni tako, da oškodovanko napoti na pot pravde.

3. Zahteva za varstvo zakonitosti je bila v odgovor poslana obsojenki in njenemu zagovorniku, kateremu je bila vročena dne 15.12.2008. Obsojenki ni bila vročena, ker se je sodno pismo sodišču vrnilo z oznako, da kljub obvestilu obsojenka poštne pošiljke ni dvignila.

B.

4. Na glavni obravnavi dne 5.11.2007, na kateri je obdolženka premoženjskopravni zahtevek oškodovanke pripoznala, je bilo sodišče prve stopnje preko pooblaščenca oškodovanke ponovno seznanjeno s sodbo Okrožnega sodišča v Celju z dne 24.4.2007 (priloga C1, katero je na naroku za glavno obravnavo dne 10.9.2007 sodišču prve stopnje izročila oškodovanka ob svojem zaslišanju), s katero je sodišče odločilo, da je toženka (obsojenka) dolžna plačati tožnici (oškodovanki) znesek 11.058,25 EUR z zakonitimi zamudnimi obrestmi. Navedena sodba je postala pravnomočna dne 21.5.2007, torej še pred izrekom sodbe sodišča prve stopnje.

5. Kazensko sodišče pri odločanju v adhezijskem postopku o premoženjskopravnem zahtevku glede na določbo 105. člena ZKP z uporabo predpisov civilnega materialnega prava, nima enakih pooblastil, kot jih ima pravdno sodišče. V nobenem primeru kazensko sodišče tega zahtevka ne more zavrniti kot neutemeljenega. Zahtevku sme samo v celoti ali delno ugoditi, če ima za ugoditev zanesljivo podlago v podatkih kazenskega postopka, pa še to le v primeru obsodilne sodbe. Če zahtevku ne ugodi (iz kateregakoli razloga), mora upravičenca napotiti na pravdo.

6. Oškodovanka je v kazenskem postopku uveljavljala premoženjskopravni zahtevek na plačilo 11.058,25 EUR s pripadajočimi zakonskimi zamudnimi obrestmi. Pred Okrožnim sodiščem v Celju pa je dne 12.10.2005 vložila zoper toženko (obsojenko) tožbo, zaradi plačila 11.058,25 EUR s pripadki, postopek se je vodil pod opr. št. P ... Sodba Okrožnega sodišča v Celju z dne 24.4.2007, s katero je bilo toženki (obsojenki) naloženo plačilo zneska 11.058,25 EUR z zakonitimi zamudnimi obrestmi, je postala pravnomočna dne 21.5.2007. 7. Utemeljeno državni tožilec v zahtevi za varstvo zakonitosti navaja, da je sodišče v izpodbijani pravnomočni sodbi nepravilno uporabilo določbo drugega odstavka 105. člena ZKP, ko je obsojenki v plačilo naložilo premoženjskopravni zahtevek oškodovanke, kljub temu, da je bilo že pred izrekom sodbe sodišča prve stopnje o istem zahtevku odločeno s pravnomočno sodbo v pravdnem postopku. Sodišče prve stopnje je z izpodbijano sodbo, kljub pravnomočni sodbi v pravdnem postopku, obsojenki v plačilo naložilo enak premoženjskopravni zahtevek oškodovanke, kot je bil isti oškodovanki že prisojen v pravdi (sodba Okrožnega sodišča v Celju z dne 24.4.2007). Kot to izhaja iz razlogov sodbe sodišča prve stopnje je sodišče tako odločilo, ker je obsojenka priglašeni premoženjskopravni zahtevek v kazenskem postopku v celoti pripoznala (stran 5 sodbe sodišča prve stopnje). S tako odločitvijo sodišča, ko je bilo obsojenki naloženo plačilo istega premoženjskopravnega zahtevka iste oškodovanke dvakrat, je sodišče prekršilo določbo drugega odstavka 105. člena ZKP, v zvezi s 3. točko prvega odstavka 420. člena ZKP. V navedeni situaciji bi moralo sodišče prve stopnje glede na pravnomočno sodbo pravdnega sodišča, ob pravilni uporabi določbe drugega odstavka 105. člena ZKP oškodovanko z njenim premoženjskopravnim zahtevkom napotiti na pravdo, kljub temu, da je obsojenka tudi v kazenskem postopku ta premoženjskopravni zahtevek pripoznala.

8. Vrhovno sodišče je zato zahtevi državnega tožilca ugodilo in izpodbijano sodbo v odločbi o premoženjskopravnem zahtevku spremenilo tako, da je oškodovanko s premoženjskopravnim zahtevkom napotilo na pravdo (prvi odstavek 426. člena ZKP).