Samo zamislim si kaj bi rada da piše v sodbi, to vpišem v iskalnik, in dobim kar sem iskala. Hvala!
Tara K., odvetnica
Sodišče izda začasno odredbo, če je verjetno izkazano, da je otrok ogrožen. Ogroženost je podana v primeru obstoja ali zelo verjetnega obstoja škode na telesnem ali duševnem zdravju ali razvoju (161. člen v povezavi s 157. členom DZ). Pri izbiri ukrepa je sodišče vezano z načelom najmilejšega ukrepa (156. člen DZ).
I.Pritožbi se delno ugodi in se izpodbijani sklep v tretji alineji točke I.1. izreka razveljavi.
II.V ostalem delu se pritožba zavrne in se sklep sodišča prve stopnje v izpodbijanem in nerazveljavljenem delu potrdi.
III.Odločitev o stroških pritožbenega postopka se pridrži za končno odločbo.
1.Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom (1) odločilo, da se začasna odredba z dne 26. 10. 2023 v II. točki izreka spremeni tako, da stiki med sinom udeležencem in očetom potekajo v nedeljo 30. 6. in v soboto 27. 7. med 10. in 18. uro, od 31. 7. 2024 naprej pa vsak drugi vikend od sobote od 8. ure do nedelje do 18. ure, ob sredah okoli 18. ure pa prek telefonskih ali video klicev, (2) da je mati v obdobju treh mesecev dolžna po vsakem od izvedenih vikend stikov pripeljati sina na pogovor na CSD zaradi evalvacije stika, (3) da se stiki v dogovoru med starši in CSD lahko izvedejo tudi izven določenih stikov.
2.Mati v pritožbi zoper izpodbijani sklep uveljavlja vse pritožbene razloge iz prvega odstavka 338. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP). Predlaga, naj pritožbeno sodišče pritožbi ugodi in izpodbijani sklep razveljavi ter zadevo vrne sodišču prve stopnje v nov postopek ali spremeni in predlogu za ukinitev stikov med sinom in očetom v celoti ugodi.
Sodišče je določilo še več stikov, kot jih je sin imel pred začetkom postopka, ne da bi izvedlo dokaz z izvedencem klinične psihologije. Z nepostavitvijo izvedenca je hudo kršilo načelo kontradiktornosti. Izvedenec bi lahko povedal, ali je očitano ravnanje vzrok za otrokovo razdražljivost, jezo, neprimerno vedenje. Tudi na prvem srečanju pri psihoterapevtki 6. 11. 2023 je izrazil občutke zmede, negotovosti, žalosti. V poročilu 18. 4. 2024 je navedla, da na podlagi otrokovih izjav in opazovanj sklepa, da je otrok morda bil žrtev spolnega nadlegovanja ali zlorabe.
Do izvedbe dokaza z izvedencem stiki otroku niso v korist. Preiskovalni sodnik je na zahtevo tožilstva postavil izvedenca klinične psihologije z nalogo, ali se pri otroku kažejo znaki, ki bi lahko bili posledica spolne zlorabe s strani očeta in njegove partnerke. CSD je mnenje, v katerem je predlagal postopno uvajanje stikov, izdelal več kot tri mesece nazaj in zato ne more biti relevantno. Nanašalo se je na čas pred iztekom devetmesečnega obdobja nadzorovanih stikov in ni bilo preverjeno z zaslišanjem strokovnega delavca CSD na naroku.
Telefonski stiki so določeni, ne da bi sodišče preverilo, kako so se ti stiki doslej izvajali in ali so otroku v korist. Petkrat v šestih mesecih oče ni izvedel klica. Enkrat je bila zraven partnerka. Dodatnih klicev ni predlagal niti oče, niti CSD, niti predlagateljica.
Iz zadnjih poročil CSD je razvidno, da je oče z otrokom na stikih razpravljal o sumu spolnega nasilja in mu rekel, da je lagal, kar kaže na to, da se ogrožanje ni zmanjšalo.
3.Oče v odgovoru na pritožbo predlaga njeno zavrnitev. Mati je prezrla poročila CSD o izvršenih stikih. Iz njih izhaja, da je otrok ves čas verbalno in neverbalno izražal željo po druženju z očetom. Očitki so neresnični. Mnenja in zapisi domevnih strokovnjakinj so nestrokovni. S sklepom ni določen širši obseg stikov od teh, ki so se izvajali pred postopkom. Okoliščine telefonskih klicev, ki naj bi odpadli, so drugačne od materine razlage in ne odražajo njegove nezainteresiranosti za stik. Z otrokom na stiku ni razpravljal o sumu spolnega nasilja. Otrok ga je nekajkrat vprašal, zakaj stiki niso bili pri njem, on pa mu je odgovoril, da zato, ker se je očitno nekdo zlagal; otrok je na to odgovoril: "Ja, saj vem." Dokaz z izvedencem je zamuden in ga glede na poročila CSD o nadzorovanih stikih ne bi bilo treba izvajati.
4.Pritožba je delno utemeljena.
5.Udeleženca sta starša devetletnega sina. Otrok je od drugega leta zaupan v varstvo in vzgojo materi, stiki z očetom pa so bili določeni za vsak drugi vikend od sobote zjutraj do nedelje zvečer. Mati je septembra 2023 vloženi predlog za ukinitev stikov utemeljevala s trditvijo o sumu spolne zlorabe. Po izteku devetmesečnega obdobja nadzorovanih stikov, ki so tekli pri CSD, je sodišče z izpodbijano začasno odredbo določilo osebne stike - najprej po en dan, nato pa vsak drugi vikend, kot so potekali pred postopkom, in z evalvacijo stika pri CSD ter ohranilo tedenski telefonski oziroma video stik. Odločitev temelji na ugotovitvah, - da se je otrok vsakič razveselil stikov z očetom, - da so bili sproščeni in otroku v korist, - da pogreša očeta in okolje pri njem, da si želi več stikov z njim, - da želi prespati pri njem, - da je med očetom in sinom močna navezanost, - da stiki pod nadzorom za otroka postajajo enolični in naporni, - da policija ni podala kazenske ovadbe, ampak tožilstvu predložila poročilo, in da je državno tožilstvo pred odločitvijo o poročilu zaprosilo za izdelavo izvedenskega mnenja klinično-psihološke stroke. Sodišče je zaključilo, da so stiki z očetom otroku v korist, da ga stiki pod nadzorom močno obremenjujejo, da je nastanek morebitne škode mogoče preprečiti z evalvacijo vsakega posameznega stika pri CSD in da v primeru prekinitve stikov obstaja resna bojazen, da bo prišlo do otrokove odtujitve od očeta.
6.Neutemeljeni so očitki o bistvenih kršitvah določb postopka. Ker dokaznega predloga za zaslišanje strokovnega delavca CSD predlagateljica pred sodiščem prve stopnje ni podala, kršitev pravice do izjave zaradi opustitve tega zaslišanja ni podana. Kljub vzbuditvi dvoma o obravnavanju zadeve brez nepotrebnega odlašanja kršitve kontradiktornosti ne izkazuje niti opustitev izvedbe dokaza z izvedencem klinično-psihološke stroke pred izdajo izpodbijane začasne odredbe. Nadaljnjo ureditev otrokovih stikov z očetom je narekovala potreba po preprečitvi prekinitve vezi med njima. Čakanje z odločitvijo na izvedbo dokaza, ki terja daljši čas, zato ne bi bila sprejemljivo.
7.Neutemeljen je očitek o nerelevantnosti mnenja CSD, izdelanega tri mesece pred izdajo izpodbijanega sklepa. CSD je podal mnenje v zvezi s potekom stikov po izteku devetmesečnega roka, s katerim zakon omejuje izvajanje stikov pod nadzorom CSD (drugi odstavek 163. člena DZ). Že tedaj je predlagal postopno širitev osebnih stikov in njihovo sprotno evalvacijo, čemur je sodišče z izpodbijano odločitvijo sledilo. Da bi se okoliščine v vmesnem času med podajo mnenja in sprejetjem odločitve, pritožnica ne uveljavlja. Zgolj zaradi časovnega razkoraka med podajo mnenja in sprejetjem odločitve pa mnenje ni postalo obsoletno.
8.Neutemeljeni so očitki o zmotnem ovrednotenju ugotovljenih okoliščin in posledični zmotnosti sprejete odločitve. Sodišče izda začasno odredbo, če je verjetno izkazano, da je otrok ogrožen. Ogroženost je podana v primeru obstoja ali zelo verjetnega obstoja škode na telesnem ali duševnem zdravju ali razvoju (161. člen v povezavi s 157. členom Družinskega zakonika - v nadaljevanju DZ). Pri izbiri ukrepa je sodišče vezano z načelom najmilejšega ukrepa (156. člen DZ).
9.Sodišče prve stopnje je upoštevalo, da odločitev o morebitni uvedbi kazenskega postopka še ni sprejeta in da je v predkazenskem postopku pričakovati pridobitev izvedenskega mnenja o okoliščinah, ki bodo omogočile zanesljivejšo presojo tudi o morebitni ogroženosti otroka s strani očeta. Očitek o neupoštevanju poročil A. A. in B. B. ni utemeljen. Zapisa sama po sebi ne spreminjata negotovosti o tem, kaj se je dejansko zgodilo, niti ne omogočata sklepanja o tem, ali sta otrokovo zdravje in razvoj ogrožena. Glede na otrokovo doživljanje stikov z očetom in izkazano potrebo po več stikih ter mnenje CSD, da je morebitno ogroženost mogoče zaznati ob evalvaciji stikov, kar pomeni, da se je nanjo mogoče tudi nemudoma odzvati, je sprejeta odločitev ustrezna tako z vidika zaščite otroka pred morebitnim ogrožajočim ravnanjem kot tudi z vidika najmilejšega posega v odnos med otrokom in očetom.
10.V pritožbi navedene okoliščine o poteku stikov, izvedenih po izdaji izpodbijanega sklepa, niso take, da bi utemeljevale drugačno odločitev. Starša o njih poročata različno in bodo ovrednotene pri sprejemanju nadaljnjih odločitev.
11.Obseg osebnih stikov je enak, kot je bil določen v prvi odločbi o ureditvi razmerij v zvezi z zaupanjem v varstvo in vzgojo ter stiki udeležencev z otrokom. Drugačna pritožbena navedba ne drži.
12.Za odločitev o predlogu za časovno omejitev začasne odredbe je pristojno sodišče prve stopnje.
13.Utemeljen je pritožbeni očitek, da v izpodbijanem sklepu ni razlogov za odločitev o telefonskih oziroma video stikih. Glede na to, da je bila odločitev izdana po uradni dolžnosti, jo je pritožbeno sodišče razveljavilo, ni pa zadeve v tem delu vrnilo v nov postopek. Navedeno ne ovira sodišča, da v nadaljevanju ne pretehta, ali so podani pogoji za začasno določitev (tudi) te vrste stikov.
14.Po navedenem in po presoji, da v ostalem delu niso podane po uradni dolžnosti upoštevne kršitve materialnega in procesnega prava (drugi odstavek 350. člena ZPP), je pritožbeno sodišče materini pritožbi glede ureditve telefonskih oziroma video klicev ugodilo in ta del sklepa razveljavilo, v ostalem delu pa je pritožbo zavrnilo zavrnilo in sklep sodišča prve stopnje v izpodbijanem in nerazveljavljenem delu potrdilo (2. in 3. točka 365. člena ZPP v zvezi s 100. členom ZNP-1 in 15. členom ZIZ).
15.Odločitev o stroških pritožbenega postopka temelji na ugotovitvi, da postopek še ni končan.
-------------------------------
1Izvedencu je bila dana naloga, da poda mnenje o kognitivnih, čustvenih in vedenjskih značilnostih otroka, o psihodinamiki njegovega odnosa z vsakim od staršev, o morebitnem obstoju znakov, ki bi lahko bili posledica spolne zlorabe, ter o otrokovi sposobnosti dojemanja in verodostojnosti reproduciranja dogodkov.
RS - Ustava, Zakoni, Sporazumi, Pogodbe
Družinski zakonik (2017) - DZ - člen 156, 157, 161, 163, 163/2
Pridruženi dokumenti:*
*Zadeve, v katerih je sodišče sprejelo vsebinsko enako stališče o procesnih oz. materialnopravnih vprašanjih.