Jedro

Ni bistveno, da je tožena stranka v pogodbi o zaposlitvi ob tem, ko je navedla, da se pogodba za določen čas sklepa do dokončanja projekta enkrat poimenovanega G., drugič B., navedla tudi, da se sklepa zaradi začasno povečanega obsega dela. Razlogi za sklenitev pogodbe o zaposlitvi za določen čas so 54. členu ZDR-1 taksativno našteti. Med njimi je tako začasno povečan obseg dela kot tudi priprava oziroma izvedba dela, ki je projektno organizirano. Vendar pa okoliščina, da tožena stranka v pogodbi o zaposlitvi govori tako o projektnem delu kot o začasno povečanem obsegu dela, ne pomeni, da bi bila v konkretnem primeru materialnopravna presoja vprašanja, ali je bila pogodba o zaposlitvi za določen čas sklenjena v nasprotju z zakonom, lahko različna, če bi šteli, da je bil razlog za sklenitev pogodbe o zaposlitvi za določen čas začasno povečan obseg dela. Ob tožbeni navedbi, da je šlo za trajno potrebo po delu tožnika, je izpodbijano pogodbo o zaposlitvi treba šteti za nezakonito ne glede na to, ali se kot razlog za njeno sklenitev presoja začasno povečan obseg dela ali projektno organizirano delo. V obeh primerih je potreba po delu delavca le začasna, bodisi dokler traja začasno povečan obseg dela, ali pa dokler traja projektno organizirano delo. Začasnost in trajnost sta nasprotna pojma, ki se medsebojno izključujeta.

Izrek

Revizija se zavrne.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z zamudno sodbo med drugim ugotovilo, da je bilo med strankama sklenjeno delovno razmerje za nedoločen čas in da tožniku delovno razmerje pri toženi stranki ni prenehalo s 30. 6. 2016, temveč še traja. Toženi stranki je naložilo, da tožnika od 22. 3. 2016 do 30. 3. 2016 prijavi v obvezno zavarovanje, obračuna bruto plačo v višini 768,00 EUR, odvede predpisane davke in prispevke, neto znesek plače pa izplača tožniku z zakonskimi zamudnimi obrestmi. Toženi stranki je tudi naložilo, da tožnika pozove nazaj na delo na delovno mesto električarja, z njim sklene pogodbo o zaposlitvi za nedoločen čas, ga od 1. 7. 2016 dalje prijavi v vsa socialna zavarovanja in mu od navedenega datuma prizna delovno dobo ter vse druge pravice iz delovnega razmerja, za čas od 1. 7. 2016 do ponovnega nastopa dela obračuna in po plačilu vseh davkov in prispevkov izplača plačo, ki bi jo prejel, če bi delal na delovnem mestu električarja, skupaj z zamudnimi obrestmi. Z zamudno sodbo je ugodilo tudi zahtevku, da se toženi stranki naloži, da tožniku za čas od aprila 2016 do junija 2016 obračuna in izplača vtoževano razliko v plači, nadure, dnevnice in stroške prevoza na delo in iz dela, vendar ta del odločitve ni predmet revizije, o kateri se odloča s to sodbo.

2. Pritožbeno sodišče je zavrnilo pritožbo tožene stranke in potrdilo izpodbijano zamudno sodbo sodišča prve stopnje. Presodilo je, da so bili izpolnjeni vsi pogoji za izdajo zamudne sodbe, kakor so določeni v 318. členu Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP, Ur. l. RS, št. 26/99 s spremembami).

3. Zoper tisti del pravnomočne sodbe sodišča prve stopnje, ki se nanaša na ugotovitev obstoja delovnega razmerja za nedoločen čas, na priznanje delovnega razmerja za čas pred 1. 4. 2016 ter na reintegracijski in reparacijski zahtevek za čas po 1. 7. 2016 je tožena stranka vložila revizijo zaradi bistvenih kršitev določb pravdnega postopka in zmotne uporabe materialnega prava. Navaja, da je sodišče prve stopnje zamudno sodbo izdalo v nasprotju z določbami ZPP, saj je nasprotje med tožbenimi navedbami in priloženimi dokazi, zato je podana bistvena kršitev določb pravdnega postopka iz 7. točke prvega odstavka 339. člena ZPP. Tožnik je v tožbi navajal, da naj bi bila nezakonita pogodba o zaposlitvi za določen čas sklenjena iz razloga opravljanja projektnega dela, iz pogodbe pa je razvidno, da je bila sklenjena zaradi začasno povečanega obsega dela. Sodišče je zmotno uporabilo določbo 54. člena Zakona o delovnih razmerjih (v nadaljevanju ZDR-1, Ur. l. RS, št. 21/2013), saj ni upoštevalo, da je potrebno pri presoji zakonitosti pogodbe o zaposlitvi za določen čas iz razloga začasno povečanega obsega dela upoštevati druge okoliščine kot pri presoji zakonitosti pogodbe o zaposlitvi za določen čas, sklenjene zaradi opravljanja projektnega dela. Pri presoji pogodbe o zaposlitvi za določen čas, sklenjene zaradi začasno povečanega obsega dela je potrebno presojati, ali je obstajal povečan obseg dela oziroma potreba po delu dodatnih delavcev in ne, ali je bila narava dela stalne ali zgolj začasne, projektne narave, kot je to storilo sodišče. Dejstvo, ki ga je tožnik zatrjeval v tožbi, da naj bi bilo delo stalne narave, tako ne zadošča za presojo utemeljenosti sklenitve pogodbe o zaposlitvi za določen čas iz razloga začasno povečanega dela. Tožnik je v tožbi zatrjeval zgolj to, da pri njegovem delu ne gre za projektno delo, ker obstaja trajna potreba po določeni vrsti dela. Posledično sodišče ni imelo trditvene podlage, na podlagi katere bi lahko presodilo, da je nezakonita pogodba o zaposlitvi za določen čas, sklenjena zaradi začasno povečanega obsega dela.

4. Tožnik je v odgovoru na revizijo prerekal revizijske navedbe in predlagal zavrnitev revizije kot neutemeljene.

5. Revizija ni utemeljena.

6. Revizija je izredno pravno sredstvo zoper pravnomočno sodbo, izdano na drugi stopnji (prvi odstavek 367. člena ZPP). Revizijsko sodišče preizkusi izpodbijano sodbo samo v tistem delu, v katerem se izpodbija z revizijo, in v mejah razlogov, ki so v njej navedeni (prvi odstavek 371. člena ZPP).

7. Bistvena kršitev določb pravdnega postopka iz 7. točke drugega odstavka 339. člena ZPP naj bi bila podana, ker je sodišče zamudno sodbo izdalo v nasprotju z določbami ZPP. Po stališču revizije ni bil izpolnjen pogoj za izdajo zamudne sodbe iz 4. točke prvega odstavka 318. člena ZPP, to je, da dejstva, na katera se opira tožbeni zahtevek, niso v nasprotju z dokazi, ki jih je predložil sam tožnik, ali z dejstvi, ki so splošno znana. Nasprotje naj bi bilo v tem, da je tožnik v tožbi navedel, da je bila pogodba o zaposlitvi za določen čas sklenjena za projektno delo, iz tožbi priložene pogodbe o zaposlitvi pa naj bi bilo razvidno, da je bila sklenjena zaradi začasno povečanega obsega dela.

8. Zatrjevano nasprotje ni podano. Tožnik je v tožbi navedel, da je s toženo stranko sklenil pogodbo o zaposlitvi za določen čas od 22. 3. 2016 dalje do dokončanja projekta G. oziroma kot izhaja iz 1. člena pogodbe o zaposlitvi za obdobje od 22. 3. 2016 za dokončanje projekta B. Takšna navedba ni v nasprotju s samo vsebino pogodbe o zaposlitvi, saj je ta naslovljena kot "pogodba o zaposlitvi za določen čas od 21. 3. 2016 do dokončanja projekta G.". V 1. členu pa je določeno, da se sklepa za določen čas, in sicer od 22. 3. 2016 do dokončanja projekta B. s preizkusno dobo 60 dni zaradi začasno povečanega obsega del. Med tožbenimi navedbami o razlogih za sklenitev pogodbe o zaposlitvi za določen čas in vsebino pogodbe ni nobenega nasprotja. Prav tako nasprotja ne predstavlja okoliščina, da tožnik v tožbi ni citiral tudi tistega dela 1. člena pogodbe o zaposlitvi, ki govori o začasno povečanem obsegu dela.

9. Sodišče ni zmotno uporabilo materialnega prava, ko je na podlagi tožbenih navedb, da ni šlo za projektno delo, da je šlo za zlorabo inštituta pogodbe o zaposlitvi za določen čas in da je šlo v resnici za trajno potrebo po določeni vrsti dela, ki jih je glede na to, da tožena stranka na tožbo ni odgovorila, potrebno šteti za resnične, zaključilo, da je bila pogodba o zaposlitvi za določen čas sklenjena v nasprotju z zakonom. Zamudna sodba namreč temelji na neovrgljivi domnevi, da tožena stranka s svojo pasivnostjo priznava tožnikove dejanske navedbe, na katerih temelji tožbeni zahtevek. V skladu s 56. členom ZDR-1 se šteje, da je delavec sklenil pogodbo o zaposlitvi za nedoločen čas, če pogodba o zaposlitvi za določen čas sklenjena v nasprotju z zakonom. Pogodba o zaposlitvi za določen čas je sklenjena v nasprotju z zakonom, če za njeno sklenitev ni podan nobeden od v 54. členu ZDR-1 taksativno naštetih razlogov. Iz tožbenih navedb tožnika, ki jih je treba šteti za resnične, izhaja, da ti razlogi niso podani, temveč je šlo za trajno (in ne začasno) potrebo po tožnikovem delu, zato je pravilen zaključek sodišča, da je bila pogodba o zaposlitvi za določen čas sklenjena v nasprotju z zakonom ter da se zato šteje, da je bila sklenjena za nedoločen čas.

10. Ni bistveno, da je tožena stranka v pogodbi o zaposlitvi ob tem, ko je navedla, da se pogodba za določen čas sklepa do dokončanja projekta enkrat poimenovanega G., drugič B., navedla tudi, da se sklepa zaradi začasno povečanega obsega dela. Razlogi za sklenitev pogodbe o zaposlitvi za določen čas so 54. členu ZDR-1 taksativno našteti. Med njimi je tako začasno povečan obseg dela kot tudi priprava oziroma izvedba dela, ki je projektno organizirano. Vendar pa okoliščina, da tožena stranka v pogodbi o zaposlitvi govori tako o projektnem delu kot o začasno povečanem obsegu dela, ne pomeni, da bi bila v konkretnem primeru materialnopravna presoja vprašanja, ali je bila pogodba o zaposlitvi za določen čas sklenjena v nasprotju z zakonom, lahko različna, če bi šteli, da je bil razlog za sklenitev pogodbe o zaposlitvi za določen čas začasno povečan obseg dela. Ob tožbeni navedbi, da je šlo za trajno potrebo po delu tožnika, je izpodbijano pogodbo o zaposlitvi treba šteti za nezakonito ne glede na to, ali se kot razlog za njeno sklenitev presoja začasno povečan obseg dela ali projektno organizirano delo. V obeh primerih je potreba po delu delavca le začasna, bodisi dokler traja začasno povečan obseg dela, ali pa dokler traja projektno organizirano delo. Začasnost in trajnost sta nasprotna pojma, ki se medsebojno izključujeta.

11. Vrhovno sodišče ugotavlja, da z revizijo uveljavljani razlogi niso podani, zato jo je na podlagi 378. člena ZPP zavrnilo kot neutemeljeno.