Jedro

Podlaga za razsojo o višini prispevka za preživljanje otrok ob razvezi zakonske zveze je v 79. členu ZZZDR, kjer sta opredeljeni izhodišči: otrokove potrebe in možnosti staršev.

Izrek

Revizija se zavrne.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je razvezalo zakonsko zvezo med pravdnima strankama, ml. hčerko S., roj. 8.11.1997 in ml. sina A., roj.

6.9.2001, dodelilo v varstvo, vzgojo in oskrbo materi, tožniku A. C. pa je naložilo plačevanje prispevka za preživljanje vsakega otroka po 25.000,00 SIT mesečno od 9.10.2002 dalje.

Tožnikovo pritožbo glede višine preživnine za oba otroka je sodišče druge stopnje zavrnilo kot neutemeljeno.

Proti drugostopenjski sodbi je vložil revizijo tožnik. Uveljavlja revizijska razloga zmotne uporabe materialnega prava in bistvene kršitve določb pravdnega postopka. V reviziji navaja, da nižji sodbi nimata razlogov o odločilnih dejstvih, ker je prvostopenjsko sodišče ugotovilo mesečne stroške preživljanja otrok brez predložitve listinskih dokazov in izključno na podlagi toženkinih navedb, drugostopenjsko sodišče pa se je sklicevalo na splošno znana dejstva in uradne statistične ugotovitve, ne da bi jih navedlo.

Drugostopenjsko sodišče se tudi ni opredelilo glede navedb pritožnika v zvezi s sporno višino domnevnih izdatkov za S. vrtec, v zvezi z višino izdatkov za A. domnevno varstvo in prehrano pri babici ter v zvezi s spornimi kolektivnimi stroški. S tem je drugostopenjsko sodišče kršilo prvi odstavek 360. člena ZPP in posledično storilo bistveno kršitev določb pravdnega postopka po prvem odstavku 339. člena ZPP. Sodišči sta zmotno uporabili 79. ZZZDR. Višina preživnine po 25.000 SIT mesečno za vsakega otroka je namreč nesorazmerna glede na ugotovljene potrebe vsakega od otrok in glede na ugotovljene zmožnosti staršev. Sodišči sta zmotno izhajali iz stališča, kot da tožnik z otrokoma ni imel nikakršnih stikov in nikakršnih stroškov. Če otrok skoraj četrtino meseca prebije pri očetu, je posledično popolnoma jasno, da ga oče v tem času preživlja. Popolnoma nemogoče je trditi, da so take očetove dajatve zgolj darila otroku.

Upoštevajoč dejstvo, da preživljanje otrok ni samo dolžnost, temveč tudi pravica staršev, je posledično potrebno tudi očetu omogočiti enake pravice pri preživljanju otroka kot materi. Posledično je potrebno pri ugotavljanju sorazmernosti preživnine upoštevati ta vidik in ne vse očetove neposredne stroške s preživljanem otroka šteti kot očetova darila otroku. Ob pravilni uporabi 79. člena ZZZDR je tako očitno, da je preživnina za oba otroka določena nesorazmerno. Prisojeni preživnini po višini bistveno odstopata od primerjalnih preživnin na območju mariborskega okrožja, prav tako pa tudi od maksimalnih preživnin, ki jih otrokom plačuje Preživninski sklad RS. Prisojeni preživnini presegata masimalno preživnino Preživninskega sklada RS za otroke do šest let za več kot 100 %. Stališče drugostopenjskega sodišča, češ da naj bi višina preživnin, ki jih plačuje preživninski sklad RS zagotavljala le življenjski minimum, je očitno napačno. Vsaj 1/3 vseh slovenskih otrok prejema nižje zneske preživnin od navedenih zneskov, saj imajo preživnine določene v nižji višini, kot so maksimalni zneski preživnin Preživninskega sklada. Glede na to bi bilo potrebno določiti nižjo preživnino.

V skladu s 375. členom Zakona o pravdnem postopku (ZPP, Uradni list RS, št. 26/99 in 96/2002) je bila revizija vročena toženi stranki, ki nanjo ni odgovorila in Vrhovnemu državnemu tožilstvu RS.

Revizija ni utemeljena.

Ni mogoče pritrditi revizijski trditvi o bistveni kršitvi določb pravdnega postopka po 14. točki drugega odstavka 339. člena ZPP in o kršitvi prvega odstavka 360. člena ZPP. Revizijsko sodišče ugotavlja, da ima prvostopenjska sodba ustrezne razloge o odločilnih dejstvih, ki so pomembna za ugotovitev potreb otrok in za ugotovitev preživninskih zmožnosti staršev, kot narekuje 79. člen Zakona o zakonski zvezi in družinskih razmerjih (ZZZDR, Uradni list RS, št. 15/76, 1/89, 64/2001). Revizijsko sodišče nadalje ugotavlja, da je pritožbeno sodišče ustrezno odgovorilo na tiste navedbe pritožbe, ki so odločilnega pomena v sporu za določitev preživnine. Ne ZPP in ne ZZZDR ne določata posebnih dokaznih pravil, ko gre za ugotavljanje preživninskih prispevkov razvezanih zakoncev za otroke. Velja načelo proste presoje dokazov, v okviru katerega ni pravila, da v pravdnem postopku ni mogoče odločati brez listinskih dokazov. Pravdno sodišče odloča po presoji vsakega dokaza posebej in vseh dokazov skupaj ter na podlagi pravil o dokaznem bremenu. Vendar je že pritožbeno sodišče na enak očitek tožeče stranke pravilno pojasnilo, da so bili podlaga za določitev preživnine dopisi delodajalcev o plačah obeh pravdnih strank na listovnih številkah 19 in 21 ter izpovedi strank o dohodkih in izdatkih za otroke. Nobene potrebe ni bilo, da bi pritožbeno sodišče saniralo pomanjkljivosti prvostopenjskega sodišča, svoje strinjanje z razlogi je le dopolnilo s splošno znanimi dejstvi o potrebah tako majhnih otrok, kot sta otroka pravdnih strank.

Statističnih podatkov pritožbeno sodišče sicer ni konkretno navajalo, vendar je korektno navedlo, da potrebe otrok, kot jih je navedla mati, ne odstopajo od povprečnih stroškov preživljanja otrok posameznih starostnih skupin. Odločilna in bistvena pa je dokazna ocena prvostopenjskega sodišča, ki jo pritožbeno sodišče sprejema, da znašajo potrebe vsakega od otrok vsaj 50.000 SIT mesečno, kar izhaja iz konkretnih dokazov, medtem ko tožnik ni podal niti navedb niti dokazov o tem, kakšne so potrebe obeh otrok pravdnih strank. V pritožbi pa ob oporekanju ugotovitvam ni ponudil nobenega dokaza, tako da pritožbeno sodišče ni imelo podlage, da se ne bi strinjalo s prvostopenjskim sodiščem o stroških vrtca za enega otroka in o stroških domačega varstva ter plenic za drugega otroka. Zato revizijsko sodišče zaključuje, da nižji sodbi vsebujeta vse odločilne razloge o bistvenih okoliščinah in da tožeča stranka neutemeljeno uveljavlja revizijski razlog bistvene kršitve določb pravdnega postopka.

Podlaga za razsojo o višini prispevka za preživljanje otrok ob razvezi zakonske zveze je v 79. členu ZZZDR, kjer sta opredeljeni izhodišči: otrokove potrebe in možnosti staršev. Ob vezanosti na dejanske ugotovitve nižjih sodišč, da znašajo mesečne potrebe vsakega od otrok po 50.000 SIT mesečno, da prejemata otroka otroški dodatek skupaj 8.800 SIT, da je znašala povprečna tožnikova plača 173.821 SIT mesečno, toženkina pa 123.000 SIT mesečno, revizijsko sodišče ugotavlja, da je z določitvijo preživninskega prispevka v znesku 25.000 SIT mesečno v breme tožnika pravilno uporabljeno materialno pravo. Tožnik neutemeljeno ugovarja, da sta sodišči zmotno izhajali iz stališča, da tožnik nima nobenih stikov z otrokoma in nobenih s tem povezanih stroškov. To ne drži, saj je pritožbeno sodišče poudarilo, da je ne glede na tožnikove stike z otrokoma, večji delež vzgoje, varstva in nege ter skrbi na materi. To drži, saj sta oba otroka dodeljena materi v varstvo, vzgojo in oskrbo, tožnik pa ima z otrokoma stike. Revizijska trditev, da otrok 1/4 meseca prebije pri očetu, je nedovoljena revizijska novota, ki je ni mogoče upoštevati. Tožnik svojih stroškov v času stikov z otrokoma ni niti zatrjeval niti dokazoval. Kupovanje kakršnihkoli predmetov otrokoma pa je seveda pravica tožnika, vendar se štejejo kot darila, kot je pravilno pojasnilo pritožbeno sodišče, saj obstaja po 131. členu ZZZDR preživninska obveznost staršev do njihovih mladoletnih otrok, s katerimi ne živijo skupaj, izključno v denarju. Nadaljnji odločilni element za določitev preživnine so zmožnosti staršev, pri čemer je ugotovljeno, da so tožnikovi dohodki znatno višji od toženkinih, pomemben pa je tudi njen večji prispevek do otrok z lastnim delom, nego in skrbjo, v primerjavi s tožnikom. Razporeditev preživninske obveznosti tako, da odpade na tožnika 25.000 SIT za vsakega otroka, je po presoji revizijskega sodišča skladna z opisanimi pravili iz 79. člena ZZZDR. Revizijski trditvi o nesorazmerni obremenitvi tako ni mogoče pritrditi, saj je ob upoštevanju otroškega dodatka tožniku naloženo plačevanje preživnine samo v obsegu 54,8 % nepokritih potreb vsakega otroka. Mati ob nižjih dohodkih in bistveno večjem obsegu dela z otrokoma krije kar 45,2 % nepokritih potreb. Kar pa revizija trdi glede povprečnih preživnin in preživnin, ki jih plačuje Preživninski sklad Republike Slovenije je povsem neutemeljeno.

Pavšalne primerjave z nekimi nekonkretnimi povprečnimi preživninami ne morejo biti upoštevane, ker se preživnina za mladoletne otroke določa v vsakem primeru posebej glede na konkretne potrebe in možnosti, za tožnika pa je že pravilno ugotovljeno, da njegovi dohodki omogočajo plačevanje spornih preživnin. Iz istega razloga je neprimerna primerjava s preživninami, ki jih plačuje Preživninski sklad Republike Slovenije. Ta po Zakonu o javnem jamstvenem in Preživninskem skladu Republike Slovenije (ZJP SRS) izplačuje samo nadomestila preživnin v primerih, ko preživninski zavezanci preživnin ne plačujejo, pri čemer so ta nadomestila maksimirana in omejena na družine z nizkimi dohodki. Gre skratka za nadomestilo preživnine kot socialno pomoč, zato primerjava konkretnih preživnin z navedenimi nadomestili ni mogoča. Tako se izkaže, da sta nižji sodišči prisodili primerno preživnino za oba mladoletna otroka ter je bilo s tem materialno pravilno uporabljeno ter je neutemeljen revizijski razlog zmotne uporabe materialnega prava. Revizijsko sodišče je zato revizijo zavrnilo kot neutemeljeno (378. člen ZPP).