Samo zamislim si kaj bi rada da piše v sodbi, to vpišem v iskalnik, in dobim kar sem iskala. Hvala!
Tara K., odvetnica
Kljub temu, da se je pritožila le tožena stranka, pritožbeno sodišče ni vezano na napačno metodo izračuna stroškov ali posamezne materialno pravno napačno priznane stroške, ampak zgolj nominalno na končni skupni znesek, tako da z odločbo pritožbenega sodišča priznani stroški ne smejo bit nižji od končnega skupnega zneska, ki ga pritožnici priznava stroškovna odločba sodišča prve stopnje.
Ker je bil prvi narok za glavno obravnavo izveden takoj po zaključku pripravljalnega naroka, priznana postavka za prvi narok za glavno obravnavo vsebuje tudi že postavko za pripravljalni narok, ki se v takšnem primeru ne upošteva kot samostojna storitev za katero bi bila predvidena posebna nagrada.
Posvet s stranko, ki ga odvetnik opravi pred vložitvijo tožbe, ni samostojno opravilo, za katero bi bil odvetnik upravičen obračunati stroške. Nagrada za to opravilo je zajeta v nagradi za sestavo odgovora na tožbo.
I. Pritožbi se delno ugodi in se izpodbijani sklep o stroških v II. točki izreka spremeni tako, da mora tožeča stranka toženi stranki poleg odmerjenih stroškov 933,30 EUR v 15 dneh plačati še 109,07 EUR pravdnih stroškov, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi od poteka roka za prostovoljno izpolnitev dalje, skupaj torej 1.042,37 EUR.
II. V preostalem se pritožba zavrne in se sklep sodišča prve stopnje v izpodbijanem in nespremenjenem delu potrdi.
III. Tožeča stranka je dolžna v 15 dneh toženi stranki povrniti 64,60 EUR pritožbenih stroškov, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi od poteka roka za prostovoljno izpolnitev.
1. Z izpodbijano sodbo je sodišče prve stopnje zavrnilo tožbeni zahtevek tožeče stranke, da se toženi stranki odpove najemna pogodba in naloži izpraznitev ter izročitev stanovanja (I. točka izreka). Tožeči stranki je naložilo, da mora toženi stranki v 30 dneh povrniti 933,30 EUR stroškov pravdnega postopka, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi od izteka izpolnitvenega roka (II. točka izreka).
2. Zoper sklep o stroških, vsebovan v II. točki izreka navedene sodbe, se iz vseh pritožbenih razlogov po 338. členu Zakona o pravdnem postopku (ZPP) pritožuje tožena stranka in predlaga njegovo spremembo.
Navaja, da je sodišče prve stopnje odvetniške stroške odmerilo od napačne (prenizke) vrednosti storitve. Skupaj znašajo pravilno odmerjeni stroški tožene stranke 1.777,50 točk, z 22 % DDV pa 1.301,13 EUR.
3. Na vročeno pritožbo tožeča stranka ni odgovorila.
4. Pritožba je delno utemeljena.
5. Pritožnica utemeljeno izpostavlja, da je sodišče prve stopnje pri izračunu stroškov napačno uporabilo tar. št. 18/1 Odvetniške tarife (OT). Vrednost spornega predmeta je v konkretnem primeru znašala 2.000 EUR. Na podlagi 1. odstavka 13. člena OT v povezavi s Sklepom o spremembi vrednosti točke znaša vrednost odvetniške točke 0,60 EUR, kar pomeni, da vrednost spornega predmeta znaša 3.333 točk. Pri vrednosti predmeta od 3.000 do 10.000 točk pa je vrednost storitve 300 in ne 200 točk. Ker je sodišče prve stopnje zmotno uporabilo materialno pravo in posledično napačno odmerilo pravdne stroške, je pritožbeno sodišče pritožbi delno ugodilo in izpodbijani sklep na podlagi 3. točke 365. člena ZPP spremenilo tako, da je stroške odmerilo od pravilne vrednosti storitve.
6. Pri tem višje sodišče izpostavlja, da na pravilno uporabo materialnega prava (350. člen ZPP) pazi po uradni dolžnosti. Sodišče druge stopnje izpodbijane odločbe sicer ne sme spremeniti v škodo stranke, ki se je pritožila, če se je pritožila samo ona (359. člen ZPP). Kljub temu, da se je pritožila le tožena stranka, pa pritožbeno sodišče ni vezano na (napačno) metodo izračuna stroškov ali posamezne materialno pravno napačno priznane stroške, ampak zgolj nominalno na končni skupni znesek, tako da z odločbo pritožbenega sodišča priznani stroški ne smejo bit nižji od končnega skupnega zneska, ki ga pritožnici priznava stroškovna odločba sodišča prve stopnje.1
7. Izhajajoč iz zgoraj opisanega je višje sodišče toženi stranki priznalo naslednje odvetniške stroške: 300 točk za sestavo odgovora na tožbo in 300 točk za sestavo prve pripravljalne vloge z 8. 9. 2020 po tar. št. 19/1 OT, 300 točk za zastopanje na prvem naroku za glavno obravnavo 21. 9. 2021 po tar. št. 20/1 OT, 150 točk za zastopanje na naroku za glavno obravnavo 9. 12. 2021 in 150 točk za zastopanje na naroku za glavno obravnavo 13. 1. 2022, oboje po tar. št. 20/2 OT, urnini v višini 50 in 100 točk za čas trajanja narokov 21. 9. 2021 in 9. 12. 2021 po 1. odstavku 6. člena OT ter 50 točk za končno poročilo stranki po tar. št. 39/2 OT, skupaj 1.400 točk. Prištelo je še izdatke za stranko v pavšalnem znesku 2 % od skupne vrednosti storitve v višini 24 točk (11. člen OT), vse skupaj 1.424 točk, kar ob upoštevanju vrednosti točke 0,60 EUR in 22 % DDV znese 1.042,37 EUR pravdnih stroškov.
8. Ob preizkusu po uradni dolžnosti je pritožbeno sodišče ugotovilo, da je sodišče prve stopnje toženki zmotno priznalo strošek za pripravljalni narok 21. 9. 2021 v višini 200 točk in za posvet s stranko v višini 50 točk. Prvi narok za glavno obravnavo se je nadaljeval takoj po zaključku pripravljalnega naroka 21. 9. 2021. Tar. št. 20 OT posebnega določila o vrednotenju pripravljalnega naroka ali glavne obravnave, ki se izvede takoj po njegovem zaključku, ne vsebuje. Ker je bil prvi narok za glavno obravnavo izveden takoj po zaključku pripravljalnega naroka, priznana postavka v višini 300 točk za prvi narok za glavno obravnavo vsebuje tudi že postavko za pripravljalni narok, ki se v takšnem primeru ne upošteva kot samostojna storitev za katero bi bila predvidena posebna nagrada.2
9. Prav tako pritožbeno sodišče toženki ni priznalo stroška za posvet s stranko. Druge storitve iz tar. št. 39 OT lahko odvetnik zaračuna, če gre za samostojne storitve, ki niso zajete v drugih tarifnih številkah. Posvet s stranko, ki ga odvetnik opravi pred vložitvijo tožbe, ni samostojno opravilo, za katero bi bil odvetnik upravičen obračunati stroške po tar. št. 39/1 OT, nagrada za to opravilo je zajeta v nagradi za sestavo odgovora na tožbo.
10. Pritožba tožene stranke v preostalem delu ni utemeljena, zato jo je višje sodišče v tem (preostalem) delu zavrnilo in v nespremenjenem delu potrdilo sklep sodišča prve stopnje (353. člen ZPP).
11. Tožena stranka je s pritožbo delno uspela, zato ji je na podlagi 2. odstavka 154. člena v zvezi s 1. odstavkom 165. člena ZPP tožeča stranka dolžna povrniti sorazmeren del pritožbenih stroškov. Uspeh tožene stranke v pritožbenem postopku je 30 % (109,07 EUR priznanih pravdnih stroškov od v pritožbi dodatno zahtevanih 367,83 EUR). Za sestavo pritožbe ji je pritožbeno sodišče priznalo priglašenih 200 točk po tar. št. 21/1 OT in 4 točke za materialne stroške po 3. odstavku 11. člena OT, skupaj 204 točke. Ob upoštevanju vrednost točke 0,60 EUR in 22 % DDV ter 66 EUR plačane sodne takse, skupaj 215,33 EUR. Glede na pritožbeni uspeh tožene stranke, ji je tožeča stranka dolžna povrniti 64,60 EUR pritožbenih stroškov, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki tečejo od poteka roka za prostovoljno izpolnitev.
1 Prim. Komentar k 359. členu ZPP, Zobec J. v; Pravdni postopek, zakon s komentarjem, 3. knjiga, GV Založba, Ljubljana 2009, stran 494. 2 Podobno: VSL sklep V Cpg 693/2021.