Up-217/98 - 3

11. 9. 2000

S K L E P

Ustavno sodišče je v postopku za preizkus ustavne pritožbe družbe A. A. A. A., d.o.o., Ž., ki jo zastopa B. B., odvetnik v Z. na seji senata dne 11. septembra 2000

s k l e n i l o :

Ustavna pritožba družbe A. A. A. A. zoper sodbo Vrhovnega sodišča št. Ru 2/98 z dne 29. 5. 1998 se ne sprejme.

O b r a z l o ž i t e v

1.Iz listin, priloženih ustavni pritožbi, izhaja, da je prvostopni davčni organ pri pregledu pravilnosti obračunavanja in plačevanja prometnega davka za leti 1994 in 1995 ter davka od dobička za leto 1994 pritožnici z odločbo naložil, da od posebnih iger na srečo plača tako prometni davek od storitev kot posebni prometni davek, naložil pa ji je tudi plačilo davka od dobička pravnih oseb. Pritožba zoper odločbo je bila v delu, ki se nanaša na oba prometna davka, zavrnjena. Sodba Vrhovnega sodišča, s katero je bilo tožnici ugodeno, pa je bila na podlagi zahteve za izreden preizkus spremenjena tako, da je bila tožba v celoti zavrnjena kot neutemeljena. Pritožnica meni, da spremenjeno stališče Vrhovnega sodišča, po katerem se vrednost žetonov, ki so ob plačilu vstopnine dani namesto vstopnice (t.i. vstopninski žetoni), upošteva pri določanju davčne osnove od posebnih iger na srečo, sprejeto na podlagi dejstva, da naj bi takšno neupoštevanje omogočalo zlorabe, pomeni kršitev svobodne gospodarske pobude (prvi odstavek 74. člena Ustave). Pritožnica je namreč žetone ob nakupu vstopnice dala zato, da bi povečala obisk v igralnici. Vstopninskih žetonov za razliko od vrednostnih, od katerih se razlikujejo tudi po barvi, pri menjalni blagajni ni mogoče zamenjati za denar. Ker pomenijo vstopnico, se od njihove vrednosti obračuna prometni davek po splošni stopnji. Zato naj bi se od njihove vrednosti prometni davek oziroma posebni prometni davek od posebnih iger na srečo, kljub nejasnosti davčnega predpisa, ne plačevala. Tako poslovanje z vstopninskimi žetoni pa naj bi bilo ne samo doma, temveč tudi v tujini splošna praksa, za katero še ni bilo ugotovljeno, da se zlorablja. Glede na to pritožnica predlaga razveljavitev izpodbijane sodbe.

2.Skladno s 50. členom Zakona o Ustavnem sodišču (Uradni list RS, št. 15/94 - v nadaljevanju: ZUstS) preizkusi Ustavno sodišče izpodbijano sodbo le glede vprašanja, ali so bile z njo kršene ustavne pravice ali temeljne svoboščine. Zaradi tega je omejeno na presojo, ali sporna odločitev temelji na kakšnem, z vidika varstva ustavnih pravic in svoboščin, nesprejemljivem pravnem stališču, ali če je tako očitno napačna ter brez razumne pravne obrazložitve, da jo je mogoče oceniti za arbitrarno oziroma samovoljno.

3.Izpodbijano stališče, da se vrednost vstopninskih žetonov upošteva pri določanju davčne osnove od posebnih iger na srečo, z vidika zatrjevane kršitve ustavne pravice iz prvega odstavka 74. člena Ustave ni nesprejemljivo. Da predstavlja določitev davčne osnove na način, ki preprečuje izogibanje davčnim obveznostim, dopustno omejitev svobodne gospodarske pobude, je tudi Ustavno sodišče že navedlo v obrazložitvi odločbe št. U-I- 233/97 z dne 9. 12. 1999 (Uradni list RS, št. 1/2000 in OdlUS VIII, 274).

4.Prav tako izpodbijanemu stališču ni mogoče očitati, da je tako očitno napačno ter brez razumne pravne obrazložitve, da bi bilo arbitrarno oziroma samovoljno. Na podlagi Zakona o prometnem davku (Uradni list RS, št. 4/92 in nasl. - v nadaljevanju: ZPD), s katerim je bil urejen sistem in uvedena obveznost plačevanja davka od prometa proizvodov in storitev (1. člen ZPD), je bila osnova za davek od prometa storitev tudi vrednost prejetih vplačil za udeležbo pri igrah na srečo, zmanjšana za vrednost dobitkov (7. točka prvega odstavka 24. člena ZPD). Enako je vrednost prejetih vplačil za udeležbo, zmanjšana za vrednost dobitkov, osnova za obračun posebnega prometnega davka po prvem odstavku 5. člena Zakona o posebnem prometnem davku od posebnih iger na srečo (Uradni list RS, št. 67/93 - v nadaljevanju: ZPPDPIS). Ker so bili ob plačilu določenega zneska vstopnine dani žetoni, s katerimi je možno zadeti dobitke, to pa je glede na opredelitev iger na srečo kot iger, pri katerih imajo udeleženci za plačilo določenega zneska možnost zadeti dobitke, izid igre pa je odvisen od naključja ali kakšnega negotovega dogodka (1. člen Zakona o igrah na srečo, Uradni list SRS, št. 32/80, oziroma po njegovi razveljavitvi in uveljavitvi novega sistemskega zakona na tem področju, 2. člen Zakon o igrah na srečo, Uradni list RS, št. 27/95 - ZIS), ni dvoma, da predstavlja tudi vrednost vstopninskih žetonov davčno osnovo za oba prometna davka od iger na srečo. Z vidika obdavčitve namreč ni bistveno, da so vstopninski žetoni pridobljeni ob plačilu vstopnine, temveč, da je z njimi možno zadeti dobitek. Glede na takšno lastnost vstopninskih žetonov se pri določanju davčne osnove za prometna davka od posebnih iger na srečo po ZPD in ZPPDPIS upošteva tudi njihova vrednost.

5.Ker iz navedenega izhaja, da z izpodbijano sodbo očitno niso bile kršene ustavne pravice ali temeljne svoboščine, Ustavno sodišče ustavne pritožbe ni sprejelo.

6.Senat Ustavnega sodišča je sprejel ta sklep na podlagi prve alinee drugega odstavka 55. člena Zakona o Ustavnem sodišču (Uradni list RS, št. 15/94 - ZUstS) v sestavi: predsednica senata Milojka Modrijan ter člana dr. Janez Čebulj in Lojze Janko.

Predsednica senata

Milojka Modrijan