Jedro

Ker je prepis zapisnika (zvočnega posnetka glavne obravnave 28. 2. 2012) bil izdelan 29. 2. 2012 (kar je v predpisanem 3 dnevnem roku po tretjem odstavku 125. člena ZPP) in ne na samem naroku, v obravnavanem primeru ne gre za situacijo, na katero se nanaša navedena opomba.

Izrek

SODISCE2010-10-26T00:00:00ZAZNAMEKPritožba se zavrne in potrdi sklep sodišča prve stopnje.

Tožena stranka trpi sama svoje stroške pritožbenega postopka.

Obrazložitev

1. Z uvodoma navedenim sklepom je sodišče prve stopnje pod I. točko izreka ugovor tožene stranke zoper plačilni nalog zavrnilo. Pod točko II. izreka je sklenilo, da mora tožena stranka za sodno takso za prepis zvočnega posnetka glavne obravnave, odmerjeno v plačilnem nalogu z dne 5. 3. 2012, plačati v roku 15 dni. Pod točko III. izreka pa je zahtevo tožene stranke za povrnitev stroškov zavrnilo.

2. Proti temu sklepu se pritožuje toženec, uveljavlja pritožbeni razlog bistvene kršitve določb pravdnega postopka, smiselno pa tudi zmotno uporabo materialnega prava. V pritožbi navaja, da je zahtevo po prepisu zvočnega zapisnika izrazil na obravnavi 28. 2. 2012 in se skliceval na opombo 10.1.b Zakona o sodnih taksah (v nadaljevanju: ZST-1), ki določa, da se za preslikavo sodnega zapisnika, ki se izdela na naroku taksa ne plača in je vsebino te določbe, glede na določbo 125. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) presojati po njenem namenu. Če se sodišče odloči za zvočno snemanje obravnave lahko prepis izda na naroku, najkasneje pa v 3 dneh od njega. Zato stranka, ki terja izvod takega zapisnika, ne more biti v drugačnem položaju, kot je glede zapisnika z obravnave, ki se natiska ob njenem zaključku. Odločilnost določbe tretjega odstavka 125. člena ZPP na katero se sklicuje sodišče prve stopnje je napačna, saj ZPP v devetem poglavju nima določb o pravici stranke do izvoda prepisa zapisnika z obravnave, ne glede na to, ali se je pisal v pisni obliki ali ne. O pravici do vpogleda v prepis zapisnika govorita 125. in 125.a člen ZPP, zato ker je stranka z morebitnimi pripombami na tak zapisnik vezana na drugačen rok kot v primeru pisanja zapisnika. Pravico do pregleda in prepisovanja zapisnika pa določa 150. člen ZPP. Na stranki sami je torej ali bo po koncu glavne obravnave takoj zahtevala zapisnik z nje, ali bo to zahtevala kasneje. Če stranka v skladu z opombo 10.1.b ZST-1 terja prepis zapisnika na obravnavi, za tak prepis ni taksno zavezana in to ne glede na to, ali je zapisnik voden pisno ali s pomočjo drugih tehničnih sredstev, saj razumnega razloga za razlikovanje njenega položaja v teh primerih ni. Upoštevaje pravočasnost zahteve toženca za izdelavo prepisa zapisnika z obravnave tudi v delu, v katerem se ta ni vodil v pisni obliki, tako za prepis zvočnega posnetka ne more biti taksno obremenjena. Ugovorni stroški so bili potrebni za pravdo, saj je stranka, ki takse po pozivu ne plača, lahko ogrožena v svojih procesnih pravicah. Čim so te pravice ogrožene pa ne more biti dvoma, da so stroški takšnega ugovora zanjo v pravdi potrebni. Tožena stranka smiselno predlaga spremembo sklepa tako, da se ugodi ugovoru in plačilni nalog razveljavi.

3. Pritožba ni utemeljena.

4. Pritožbeno sodišče po pregledu zadeve zaključuje, da sodišče prve stopnje ni zmotno uporabilo določbe 125. člena ZPP in tudi ne opombe 10.1.b ZST-1, prav tako ni zagrešilo nobene uradno upoštevne procesne kršitve. Pravilno je odločilo v vseh odločitvah, kot izhajajo iz izreka sklepa. Pritožbeno sodišče se ob tem sklicuje na razloge sodišča prve stopnje, jih povzema in glede na pritožbene navedbe še dodaja:

5. Opomba 10.1.b ZST-1, na katero se sklicujeta sodišče prve stopnje v razlogih in toženec v pritožbi, določa, da se taksa ne plača za preslikavo zapisnika, ki se izdela na naroku. Ker je prepis zapisnika (zvočnega posnetka glavne obravnave 28. 2. 2012) bil izdelan 29. 2. 2012 (kar je v predpisanem 3 dnevnem roku po tretjem odstavku 125. člena ZPP) in ne na samem naroku, v obravnavanem primeru ne gre za situacijo, na katero se nanaša navedena opomba. Za vročitev prepisa zvočnega zapisnika je predvideno plačilo takse v tarifni številki 10103 ZST-1, ki je bila pravilno odmerjena v znesku 2,60 EUR (višina taksne odmere ni sporna). Pravilna je tudi odločitev o zavrnitvi zahteve za povrnitev stroškov ugovora zoper nalog za plačilo takse, saj z njim tožena stranka ni bila uspešna in je taka odločitev v skladu s prvim odstavkom 154. člena ZPP. Ob tem, ko se je sodišče prve stopnje pri odločitvi o stroških ugovora zoper taksni nalog sklicevalo na nepotrebnost teh stroškov, pa je očitno imelo v mislih nesorazmerje med naloženo taksno obveznostjo 2,60 EUR in bistveno višjimi ugovornimi stroški.

6. Glede na obrazloženo je pritožba neutemeljena, zato jo je pritožbeno sodišče zavrnilo in potrdilo izpodbijani sklep (člen 365, točka 2 ZPP).

7. Odločitev o stroških pritožbenega postopka je v skladu s prvim odstavkom 165. člena in prvim odstavkom 154. člena ZPP. Ker tožena stranka s pritožbo ni bila uspešna, trpi sama svoje pritožbene stroške.