Jedro

Ni mogoče zaključiti, da prosilec nima zagotovljenega stanovanja samo iz razloga, ker ni osebno sklenil najemne pogodbe, če je veljavno najemno pogodbo sklenila izvenzakonska partnerka, če ima ta zveza značaj izvenzakonske skupnosti.

Izrek

Tožbi se ugodi in se odločba Ministrstva za notranje zadeve Republike Slovenije z dne 26.2.1993 odpravi.

Obrazložitev

Z izpodbijano odločbo je tožena stranka zavrnila tožnikovo prošnjo za sprejem v državljanstvo Republike Slovenije z naturalizacijo po 10. členu zakona o državljanstvu Republike Slovenije (Uradni list RS, št. 1/91-I, 30/91-I in 38/92). V obrazložitvi navaja, da tožnik kljub izrecni zahtevi ni predložil dokazila o zagotovljenem trajnem viru preživljanja in dokazila o zagotovljenem stanovanju. Predložil je le pogodbo izvenzakonske partnerke, iz katere je razvidno, da babica sklepa najemno pogodbo za stanovanje s svojo vnukinjo. Tožnik tako ne izpolnjuje pogoja iz 4. točke 1. odstavka 10. člena zakona, zato ne more pridobiti državljanstva na tej pravni podlagi. Tožnik v tožbi navaja, da že 5 let živi z ..., s katero ima 4 leta starega otroka. Babica je kot lastnica stanovanja sklenila najemno pogodbo z ..., v kateri sta navedena tudi otrok in tožnik. Stanovanje je tožnik adaptiral in je plačal tudi stroške napeljave telefona, ki se glasi na njegovo ime. Tožnik je lastnik kamiona in je imel prijavljeno obrt, kar so prejšnji predpisi omogočali. Ker nima urejenega državljanstva ne more pridobiti obrtnega dovoljenja in kot tujec tudi kamiona ne more uvoziti. Tako je družina prikrajšana za dohodek, ki bi ga lahko ustvaril. Sedaj opravlja različna dela, da lahko preživlja družino, saj ... ni zaposlena in tudi nadomestila ne prejema. Tožnik že 14 let živi v Sloveniji, od tega je bil 10 let redno zaposlen pri ..., 4 leta pa je opravljal obrtno dejavnost, kar kaže na to, da je delaven človek, ki sam poskrbi za svoje preživljanje. Tudi v času agresije na Slovenijo je bil na strani slovenskega naroda, saj je kamion postavil na barikade pred vojašnico, s čemer je dal na kocko svoj vir dohodka. Zaradi neurejenega statusa tožnika je prizadeta vsa družina, ki je odvisna od njegovih dohodkov. Smiselno predlaga, da sodišče tožbi ugodi in odpravi izpodbijano odločbo. Tožena stranka v odgovoru na tožbo ponavlja razloge izpodbijane odločbe in predlaga, da sodišče neutemeljeno tožbo zavrne. Tožba je utemeljena. Z naturalizacijo lahko pridobi državljanstvo Republike Slovenije oseba, ki prosi za sprejem v državljanstvo in izpolnjuje pogoje, določene od 1 do 8 točke 1. odstavka 10. člena zakona. Točno je, da mora prosilec izpolnjevati vse z zakonom določene pogoje, da lahko pridobi državljanstvo na tej pravni podlagi. Tožena stranka ugotavlja, da tožnik ne izpolnjuje pogojev iz 4. točke 1. odstavka 10. člena, ker ni predložil dokazila o zagotovljenem stanovanju in o zagotovljenem trajnem viru preživljanja. Toda tožbeni ugovori sodišču vzbujajo dvom v navedeno dejansko ugotovitev. Iz podatkov spisa namreč ni razvidno, da bi tožniku bila dana možnost, da se pred izdajo odločbe izjavi o okoliščinah, ki so pomembne za izdajo odločbe. S tem so bila kršena pravila postopka (143. člen ZUP), zaradi česar je vprašljivo, ali so odločilne dejanske okoliščine v zadostni meri razčiščene, v posledici česar je vprašljiva tudi pravilna uporaba materialnega prava. Tožena stranka zaključuje, da tožnik ni predložil zahtevanega dokaza o zagotovljenem stanovanju, obenem pa ugotavlja, da je predložil najemno pogodbo, ki jo je za stanovanje sklenila izvenzakonska partnerka. Po presoji sodišča zgolj dejstvo, da najemna stanovanjska pogodba ni sklenjena s tožnikom, nima nujno za posledico, da tožnik nima zgotovljenega stanovanja v smislu 4. točke zakona o državljanstvu. Po stanovanjskem zakonu (Uradni list RS, št. 18/91-I - SZ) se namreč med ožje družinske člane lastnika stanovanja poleg zakonca šteje tudi oseba, s katero lastnik živi v dalj časa trajajoči življenjski skupnosti (1. odstavek 6. člena). Ta določba se smiselno uporablja tudi za določitev ožjih družinskih članov najemnika (2. odstavek citiranega člena). Če torej tožnikovo življenje z ... ima značaj izvenzakonske skupnosti v smislu zakona o zakonski zvezi in družinskih razmerjih, pa ima sklenjeno veljavno najemno pogodbo za stanovanje, v katerem živita s tožnikom, potem samo iz razloga, da take pogodbe ni sklenil tožnik, ne bi bilo mogoče zaključiti, da tožnik nima zagotovljenega stanovanja. V ponovnem postopku bo zato z zaslišanjem tožnika in po potrebi še z drugimi dokazi (2. odstavek 136. člena ZUP) potrebno ugotoviti, ali tožnik živi v izvenzakonski skupnosti z ... in s tega vidika nato presoditi glede na predloženo najemno pogodbo, ali ima tožnik zagotovljeno stanovanje. Tožnik v vlogi z dne 10.1.1993, s katero odgovarja na dopis tožene stranke (ki ga ni v spisu) res navaja, da ne more predložiti dokazil o zaposlitvi in dohodku. Toda k tožbi je tožnik priložil bančni izpis prometa na žiro računu od 1.1.1993 do 19.3.1993, iz katerega je razviden precejšnji denarni promet in obenem zatrjuje, da je lastnik kamiona, kar dokazuje z odločbo o začasnem uvozu. Glede na takšne dokaze in dejstvo, da tožnik v postopku ni bil zaslišan, je po oceni sodišča preuranjen zaključek tožene stranke, da tožnik nima zagotovljenega trajnega vira preživljanja. V dopolnjenem postopku bo potrebno natančno zaslišati tožnika tudi o tej okoliščini in oceniti navedena dokazila, ki jih je tožnik predložil v upravnem sporu in izvesti tudi eventuelne druge dokaze, če se ugotovi, da je to potrebno za razjasnitev stvari. Šele po tako dopolnjenem postopku bo mogoče z gotovostjo oceniti, ali ima tožnik zagotovljen trajni vir preživljanja najmanj v višini, ki mu zagotavlja materialno in socialno varnost. Tožena stranka pravilno ugotavlja, da obrtni zakon ne pogojuje pridobitev obrtnega dovoljenja z državljanstvom (Uradni list SRS, št. 35/88, 24/89). Seveda pa si tožnik kot tujec mora predhodno urediti bivanje in prijavo prebivališča v skladu z zakonom o tujcih (Uradni list RS, št. 1/91-I). Ker so bila kršena pravila postopka, v posledici česar je dejansko stanje pomanjkljivo ugotovljeno, je izpodbijana odločba nezakonita iz razloga 3. točke 10. člena zakona o upravnih sporih. Zato je sodišče tožbi ugodilo in izpodbijano odločbo odpravilo na podlagi 2. odstavka 39. člena citiranega zakona. Skladno z določbo 1. odstavka 4. člena ustavnega zakona za izvedbo temeljne listine o samostojnosti in neodvisnosti Republike Slovenije (Uradni list RS, št. 1/91-I) je sodišče pravila ZUP in ZUS smiselno uporabilo kot republiške predpise.