Jedro

Za točnost podatkov o premoženjskem stanju je odgovoren prosilec, organ pa je dolžan preveriti in opraviti presojo o tem, ali so podatki, ki jih je navedel, resnični in verodostojni.

Izrek

Tožba se zavrne.

Obrazložitev

Z izpodbijano odločbo je organ za brezplačno pravno pomoč zavrnil tožničino prošnjo za dodelitev brezplačne pravne pomoči in hkrati odločil, da tožnica nadaljnjih šest mesecev od izdaje te odločbe zanjo ne more ponovno zaprositi. Iz obrazložitve izhaja, da je tožnica v obrazcu za dodelitev brezplačne pravne pomoči med drugim navedla, da družinski član A.A. ni lastnik nepremičnin. Pristojni organ za brezplačno pravno pomoč je po uradni dolžnosti vpogledal v evidenco Geodetske uprave RS in zemljiško knjigo ter ugotovil, da je A.A. lastnik nepremičnin parc. št. 103/0, 105/0, 104/0 ter *20/0, vse k.o. … do 4/30-tin od celote, ki v naravi dejansko predstavljajo pozidana in kmetijska zemljišča s stanovanjsko stavbo na naslovu … s pomožnimi objekti. Tožeča stranka je torej zamolčala relevantne podatke, kar po upravno sodni praksi šteje kot navajanje neresničnih podatkov o premoženjskem stanju. Glede na to je organ za brezplačno pravno pomoč v skladu z 20. členom Zakona o brezplačni pravni pomoči (ZBPP) prošnjo tožeče stranke za dodelitev brezplačne pravne pomoči zavrnil, tožeča stranka pa nadaljnjih šest mesecev od izdaje te odločbe ne more ponovno zaprositi za brezplačno pravno pomoč (peti odstavek 20. člena ZBPP).

Tožeča stranka se s takšno odločitvijo ne strinja in prilaga sklep o dedovanju št. D 90/2013 z dne 17. 7. 2013 po pokojni B.B., iz katerega izhaja, da je vse premoženje na naslovu …, podedoval A.A.. Smiselno predlaga odpravo izpodbijane odločbe.

Tožena stranka na tožbo ni odgovorila, je pa poslala upravne spise.

Tožba ni utemeljena.

V obravnavnem primeru je organ za brezplačno pravno pomoč zakonito zavrnil vlogo tožeče stranke za dodelitev brezplačne pravne pomoči iz razloga, ker ta ni navedla vseh relevantnih podatkov glede premoženja družinskega člana A.A.. V skladu z 20. členom ZBPP se premoženjsko stanje prosilca in njegovih družinskih članov ugotavlja na podlagi pisne izjave prosilca o premoženjskem stanju, ki jo poda pod kazensko in premoženjsko odgovornostjo (prvi odstavek). Pristojni organ pa podatke pridobi po uradni dolžnosti iz uradnih in drugih predpisanih evidenc (drugi odstavek). Če je prosilec (v navedeni) izjavi navajal neresnične podatke o svojem premoženjskem stanju ali premoženjskem stanju svoje družine, pristojni organ za brezplačno pravno pomoč izda o tem odločbo, prosilec pa nadaljnjih šest mesecev ne more ponovno zaprositi za brezplačno pravo pomoč (peti odstavek).

Iz omenjenih določb izhaja, da je za točnost podatkov o premoženjskem stanju odgovoren prosilec, da pa je organ dolžan preveriti in opraviti presojo o tem, ali so podatki, ki jih je navedel, resnični in verodostojni (tako tudi Vrhovno sodišče RS v sklepu X Ips 234/2012 z dne 11. 7. 2012, Upravno sodišče RS v svoji sodbi opr. št. I U 977/2014 z dne 3. 7. 2014, Upravno sodišče RS, Oddelek v Mariboru, v svoji sodbi št. II U 313/2014 z dne 17. 9. 2014).

Kot navajanje neresničnih podatkov o premoženjskem stanju se po upravno sodni praksi šteje tudi zamolčanje relevantnih podatkov, kot je bilo to v obravnavanem primeru, ko tožeča stranka ni navedla, da je njen mož lastnik spornih nepremičnin do deleža 4/30-tin od celote, kar je ugotovil šele upravni organ po uradnem vpogledu v evidenco Geodetske uprave RS in v zemljiško knjigo. Tožeča stranka tudi s tožbenimi navedbami takšne odločitve ne more izpodbiti. Iz priloženega sklepa o dedovanju, št. D 90/2013 z dne 17. 7. 2013 sicer res izhaja, da je zapuščino po pokojni B.B. na podlagi oporoke do 26/30-tin dedoval zapustničin vnuk C.C., in ne mož tožeče stranke A.A.. A to na izpodbijano odločitev ne vpliva, saj je šlo za dedovanje zapuščine do 26/30-tin, medtem ko je 4/30-tin zgoraj navedenih nepremičnin še vedno v solasti A.A..

Izpodbijani upravni akt je torej po presoji sodišča pravilen in na zakonu utemeljen, zato je sodišče tožbo kot neutemeljeno zavrnilo na podlagi prvega odstavka 63. člena Zakona o upravnem sporu (ZUS-1).