Jedro

Odločilno za presojo utemeljenosti odloga izvršbe je, ali si je dolžnik z ustrezno skrbnostjo prizadeval za rešitev svoje bivanjske problematike. Dolžnik mora izkazati, da si bivanjske problematike ni mogel urediti drugače, pri čemer je tudi pomembno, ali ima dolžnik na voljo ustrezno pomoč socialnih služb.

Izrek

I. Pritožba se zavrne in se sklep sodišča prve stopnje potrdi.

II. Upnik sam krije svoje stroške odgovora na pritožbo.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je zavrnilo predlog dolžnika za odlog izvršbe in zavrnilo predlog dolžnika za odpravo nepravilnosti pri delu izvršitelja.

2. Dolžnik v pravočasni pritožbi navaja, da z novelo ZIZ-M ni smela biti uveljavljena drugačna rešitev od tiste, ki je opredeljena v USRS Odločbi U-I-171/16, Up 793/16 z dne 11. 7. 2019. Meni, da je v 25. točki obrazložitve navedene odločbe Ustavno sodišče opredelilo minimalni rok 14 dni za izselitev. Opozori, da je bilo njegovo stanovanje prodano, čeprav je bila izterjevana terjatev v nesorazmerju z vrednostjo nepremičnine. Prodaja je bila opravljena brez njegove vednosti. Mnenja je, da bi moralo sodišče prve stopnje upoštevati trenutne epidemiološke razmere. Navaja, da se je izvršitelj vedel vzvišeno in nedostojno. V stanovanje naj bi vstopil pod pretvezo, da se dogovorita za datum deložacije. Očita, da je sodišče prve stopnje enostransko sledilo le poročilu izvršitelja. Pritožbenih stroškov ne priglaša. 3. Upnik v odgovoru na pritožbo navaja, da niso podani razlogi za odlog in da dolžnik le zlorablja sodno varstvo ter predlaga zavrnitev pritožbe. Priglaša strošek odgovora.

4. Pritožba ni utemeljena.

5. Dolžnik neutemeljeno meni, da so podani razlogi za odlog izvršbe zaradi aktualne epidemiološke situacije. Že v predhodni odločitvi VSM Sklepu I Ip 510/2021 z dne 28. julija 2021 je bilo dolžniku pojasnjeno, da epidemija ne preprečuje, da dolžnik aktivno išče zase novo nastanitev. Četudi je življenje v določeni meri ovirano, je ob upoštevanju varnostnih ukrepov dovoljeno delovanje nepremičninskih posrednikov in izvajanje ogledov nepremičnin.

6. V obravnavani zadevi pa je bistveno, da je bil dolžniku sklep o izvršbi vročen že dne 4. 5. 2018, ki je postal pravnomočen dne 9. 1. 2019, izvršilni naslov pa izhaja že iz leta 2017, pri čemer je rok za prostovoljno izselitev potekel dne 13. 5. 2018, torej veliko časa pred nastopom epidemije.

7. Kot je bilo dolžniku že pojasnjeno, je odločilno za presojo utemeljenosti odloga izvršbe, ali si je dolžnik z ustrezno skrbnostjo prizadeval za rešitev svoje bivanjske problematike. Dolžnik mora izkazati, da si bivanjske problematike ni mogel urediti drugače (2. točka drugega odstavka 71. člena Zakona o izvršbi in zavarovanju – v nadaljevanju ZIZ), pri čemer je tudi pomembno, ali ima dolžnik na voljo ustrezno pomoč socialnih služb.1

8. Socialne službe so dolžnikovo situacijo prisilne izselitve obravnavale in se dolžnik lahko na njih ves čas obrne tudi v nadaljevanju. Dolžnik pa ne zatrjuje, da bi si v vseh teh letih aktivno in konkretno prizadeval za pridobitev novega prebivališča. Že zato odlog izvršbe ni dopusten. Zgolj sklicevanje na epidemijo v aktualnih razmerah po pojasnjenem ne more biti uspešno. Odlog izvršbe ne sme trajno odvzeti upniku pravice do izvršbe, ampak dolžniku omogočiti dodaten, a omejen čas, da poišče novo nastanitev,2 ki ga je imel dolžnik v obravnavani zadevi tudi na voljo.

9. Tudi ne more biti uspešno dolžnikovo nasprotovanje izvršilnemu naslovu in opravljeni prisilni prodaji stanovanja, saj je izvršilno sodišče vezano na izvršilni naslov. Tako tudi navedbe v tej smeri ne morejo imeti pomena za odlog, ne da bi dolžnik sprožil ustrezni postopek s pravnim sredstvom, v katerem bi izpodbijal izvršilni naslov.

10. V zvezi z odločitvijo o zatrjevanih nepravilnostih glede dela izvršitelja sodišče druge stopnje pritrjuje razlogom sodišča prve stopnje. Dolžnik nepravilno razume vsebino USRS Odločbe U-I-171/16, Up 793/16 z dne 11. 7. 2019, kar zadeva določitev štirinajstdnevnega roka v 25. točki obrazložitve. Dolžnik zmotno meni, da mu mora biti na voljo 14 dni, preden je dopustna oprava izvršbe. Rok v 22. točki obrazložitve je bil določen zaradi varstva upnika in učinkovitega dela sodišča. Ustavno sodišče je časovno omejilo podajo predloga za odlog izvršbe tako, da ga lahko dolžnik vloži do najkasneje 14 dni pred datumom deložacije, le izjemoma pa tudi pozneje. Zakonske ureditve iz drugega odstavka 221. člena ZIZ, ki dopušča opravo deložacije po preteku osem dni od vročitve sklepa o izvršbi, pa Ustavno sodišče ni presojalo.3

11. Izvršitelj je dolžan dolžnika obvestiti o deložaciji le tri dni pred njeno opravo (drugi odstavek 50. člen Pravilnika o opravljanju službe izvršitelja - v nadaljevanju Pravilnik). Dolžnik po pojasnjenem zmotno izvršitelju očita neustrezno ravnanje v tej zvezi. Kot je pojasnilo sodišče prve stopnje, je bilo ravnanje izvršitelja, ki je dne 13. 9. 2021 pristopil do dolžnika na domu, in mu izročil obvestilo o izvedbi deložacije dne 17. 9. 2021, pravilno. Kot je sam navedel dolžnik, je pogovor tekel o izvedbi in terminu deložacije. Izvršitelj je upravičen obvestiti dolžnika o deložaciji tudi osebno (prvi odstavek 50. člena Pravilnika). V tem primeru ni mogoče govoriti o pretvezi za vstop v dolžnikov dom, kot zmotno meni dolžnik, ampak o opravljanju predpisanih dejanj. Kot je sam navedel dolžnik, ni želel sodelovati in je iztrgal izvršitelju obvestilo, ki ga tudi ni želel podpisati. Očitanje vzvišenega odnosa izvršitelju je ob pojasnjenem lastnem neustreznem ravnanju neprepričljivo. Določena mera ostrine nastopa s strani izvršitelja je tedaj lahko razumljiva. Sklicevanje na predpise, četudi morda z odločnim tonom glasu, pa tudi ni mogoče opredeliti kot neustrezno izvršiteljevo ravnanje. Česa drugega pa tudi dolžnik ni zatrjeval. 12. Ker sodišče druge stopnje tudi ni odkrilo kršitev, na katere pazi po uradni dolžnosti (drugi odstavek 350. člena Zakona o pravdnem postopku - v nadaljevanju ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ), je pritožbo zavrnilo in sklep sodišča prve stopnje potrdilo (2. točka 365. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ).

13. Odločitev o pritožbenih stroških dolžnika je odpadla, ker ti niso bili priglašeni (prvi odstavek 163. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ). Upnikovi stroški odgovora na pritožbo pa niso bili potrebni (prvi odstavek 155. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ).

1 USRS Sklep Up-474/20, 15. 6. 2020. 2 Primerjaj VSM Sklep I Ip 409/2020, VSL Sklep II Ip 1083/2020 in VSL Sklep I Ip 1251/2020. 3 Dolžniku je bil sklep o izvršbi vročen 4. 5. 2019.