Jedro

Sodišče prve stopnje je pravilno presodilo, da navedena delitev skupnega premoženja ne nasprotuje prisilnim prisilnim predpisom in moralnim načelom ter posledično ni nična (86. člen OZ). Določbe DZ na katere se sklicuje pritožba (68. člen, 71. člen in 74. člen DZ) so namreč uporabljive le, kadar sodišče na predlog enega od zakoncev oziroma zunajzakonskih partnerjev v okviru pravdnega postopka ugotavlja obseg skupnega premoženja in deleža pravdnih strank na njem, ne pa tudi kadar bivša zunajzakonska partnerja skupno premoženje razdelita na podlagi sporazuma, kot je bilo to v danem primeru.

Izrek

I.Pritožba se zavrne in se potrdi sodba sodišča prve stopnje.

II.Pravdni stranki krijeta vsaka sama svoje stroške pritožbenega postopka.

Obrazložitev

1.Sodišče prve stopnje je z uvodoma navedeno sodbo zavrnilo tožbeni zahtevek, da je Sporazum o delitvi skupnega premoženja, sklenjen v obliki notarskega zapisa notarke št. SV .../2020 z dne 18. 9. 2020, ničen in da je tožena stranka (v nadaljevanju: toženka) dolžna tožeči stranki (v nadaljevanju: tožniku) v roku 15 dni povrniti nastale pravdne stroške skupaj z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki tečejo od izteka izpolnitvenega roka do plačila, vse v korist Službe za brezplačno pravno pomoč Okrožnega sodišča v Mariboru (točka I izreka). Posledično je sodišče prve stopnje odločilo še, da je tožnik dolžan toženki v 15 dneh povrniti njene pravdne stroške, ki bodo odmerjeni s posebnim sklepom po pravnomočnosti odločitve o glavni stvari, skupaj z zakonskimi zamudnimi obrestmi od prvega dne po poteku izpolnitvenega roka do plačila (točka II izreka).

2.Zoper citirano sodbo sodišča prve stopnje se pritožuje tožnik, in sicer iz vseh pritožbenih razlogov po prvem odstavku 338. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju: ZPP) ter predlaga, da sodišče druge stopnje pritožbi ugodi in sodbo sodišča prve stopnje spremeni tako, da tožbenemu zahtevku v celoti ugodi oziroma podredno, da pritožbi ugodi, sodbo sodišča prve stopnje razveljavi ter zadevo vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje, vse s stroškovno posledico za toženko.

Bistvo obsežne pritožbene graje je, da je sodišče prve stopnje v obrazložitvi izpodbijane sodbe pravilno navedlo materialnopravno podlago relevantno za odločanje v predmetnem pravdnem postopku, vendar nato nobenega od citiranih predpisov pri izdaji sodbi ni uporabilo, zato je zmotno uporabilo materialno pravo. Sodišče prve stopnje je tako spregledalo, da iz določb Družinskega zakonika (v nadaljevanju: DZ) izhaja, da sta sta deleža zakoncev na skupnem premoženju načeloma enaka (74. člen ZD), zato bi tudi sporen Sporazum o delitvi skupnega premoženja št. SV .../2020 z dne 18. 9. 2020 (v nadaljevanju: Sporazum) moral temu slediti. Notarka pa je navedeno spregledala in posledično sestavila ničen notarski zapis. Enakovrednost dajatev pri dvostranskih pogodbah izhaja tudi iz določil Obligacijskega zakonika (v nadaljevanju: OZ) in sodne prakse. V nadaljevanju pritožba navaja, da iz IV. točke Sporazuma jasno izhaja, kaj vse predstavlja skupno premoženje pravdnih (pogodbenih) strank. Sodišče prve stopnje pa je v nasprotju s Sporazumom ugotovilo drugačen obseg skupnega premoženja in navkljub temu presodilo, da je sporen Sporazum veljaven in da torej odraža dejansko stanje. Pravilno in zakonito pa ne more biti tisto, za kar je sodišče ugotovilo, da je lažno. Gre torej za protisloven in nelogičen zaključek sodišča prve stopnje, ki tudi ni pojasnilo, kako si je lahko toženka iz hranilne knjižice nakazovala denarna sredstva na svoj transakcijski račun, če pa so bile vse hranilne knjižice ukinjene že leta 2004. Pritožba se tako zavzema za ugoditev tožbenemu zahtevku, saj bi v primeru ničnosti spornega Sporazuma lahko obe pravdni stranki v novi pravdi dokazali svoje deleže na že ugotovljenem skupnem premoženju, nenazadnje tudi s pomočjo sodnega izvedenca gradbene stroke, pritegnitev katerega je sodišče prve stopnje neutemeljeno zavrnilo. V tem postopku bi tako tožnik lahko dokazal, da so bile vse predmetne nepremičnine kupljene z denarnimi sredstvi (dobičkom) gospodarske družbe A. d.o.o., v kateri je tožnik delal tudi po 12 ur na dan in tako nedvomno prispeval k ustvarjanju skupnega premoženja pravdnih strank.

3.Toženka se v odgovoru na pritožbo zavzema za zavrnitev le - te kot neutemeljene in predlaga potrditev izpodbijane sodbe sodišča prve stopnje, vse s stroškovno posledico za tožnika.

4.Pritožba ni utemeljena.

5.ZPP v drugem odstavku 350. člena določa, da sodišče druge stopnje preizkusi sodbo sodišča prve stopnje v mejah razlogov, ki so navedeni v pritožbi, pri tem pa pazi po uradni dolžnosti na absolutne bistvene kršitve določb pravdnega postopka iz 1., 2., 3., 6., 7., 11. (razen glede obstoja in pravilnosti pooblastila za zastopanje pred sodiščem prve stopnje), 12. in 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP in na pravilno uporabo materialnega prava. Sodišče druge stopnje ugotavlja, da sodišče prve stopnje ni zagrešilo uradno upoštevnih ali s pritožbo zatrjevanih absolutnih bistvenih kršitev določb pravdnega postopka in da je pravilno ugotovilo dejansko stanje ter pravilno uporabilo materialno pravo, kot bo to podrobneje obrazloženo v nadaljevanju te sodbe.

6.Pritožba uvodoma utemeljeno graja, da se je sodišče prve stopnje neutemeljeno in po nepotrebnem ukvarjalo z ugotavljanjem skupnega premoženja pravdnih strank, saj je obseg le - tega že jasno določen s IV. točko spornega Sporazuma o razdelitvi skupnega premoženja z dne 18. 9. 2020, iz katere izhaja, da sta pravdni (pogodbeni) stranki soglasni, da skupno premoženje (67. člen DZ) ustvarjeno v času trajanja zunajzakonske zveze (od 2013 do 18. 9. 2020) predstavljajo:- nepremičnine parc. št. 263/11, 265/3, 265/5, 265/9, 265/11, 266/1, 266/2, 266/3, 274/3, 274/4 in 274/5, vse k.o. X.; parc. št. 1074/6 in 7074/9, obe k.o. Y. in parc. št. 432/4, k.o. Z.;- vse premičnine in pritikline, ki se nahajajo v stanovanjski hiši in na zgoraj navedenih nepremičninah;- osebno vozile znamke BMW (D) 318d;- poslovni delež v gospodarski družbi A. d.o.o. v nominalnem znesku 7.500,00 EUR, kar predstavlja 100% osnovnega kapitala družbe in - denarna sredstva na bančnih računih obeh pravdnih (pogodbenih) strank.

7.Upoštevajoč navedeno in dejstvo, da je sodišče prve stopnje pravilno presodilo, da predmetni Sporazum ni ničen (kot bo to podrobneje obrazloženo v nadaljevanju te sodbe), bi moralo slediti pogodbeni volji pravdnih strank, ne pa znova ugotavljati in presojati kaj predstavlja skupno in kaj posebno premoženje pravdnih strank. Da posebno premoženje toženke predstavljajo le nepremičnine parc. št. 2590, 2591 in 2952, vse k.o. Z. ter parc. št. 1831, k.o. W., saj jih je slednja pridobila že pred pričetkom zunajzakonske zveze s tožnikom, namreč prav tako izhaja IV. točke citiranega Sporazuma. Posledično je sodišče prve stopnje zmotno presodilo, da skupno premoženje pravdnih strank predstavlja le osebno vozilo znamke BMW, vse ostalo zgoraj navedeno premoženje pa predstavlja posebno premoženje toženke, kar pa ni vplivalo na pravilnost in zakonitost izpodbijane odločitve.

8.Prav tako sta se pravdni (pogodbeni) stranki s Sporazumom dogovorili, da sta njuna deleža na skupnem premoženju različna, in sicer da delež tožnika znaša 3% in delež toženke 97%, pri čemer slednja v popolno poplačilo deleža na skupnem premoženju tožniku izplača še znesek v višini 4.500,00 EUR (vrnitev sredstev za nakup osebnega vozila BMW), kar je toženka tudi storila (IV. in V. točka Sporazuma).

9.Sodišče prve stopnje bi tako v skladu s tožbenim zahtevkom moralo presojati samo, ali so podani zatrjevani razlogi za ničnost Sporazuma, kar je nenazadnje tudi pravilno storilo. Sodišče prve stopnje je pravilno presodilo, da navedena delitev skupnega premoženja ne nasprotuje prisilnim predpisom in moralnim načelom ter posledično ni nična (86. člen OZ). Določbe DZ na katere se sklicuje pritožba (68. člen, 71. člen in 74. člen DZ) so namreč uporabljive le, kadar sodišče na predlog enega od zakoncev oziroma zunajzakonskih partnerjev v okviru pravdnega postopka ugotavlja obseg skupnega premoženja in deleža pravdnih strank na njem, ne pa tudi kadar bivša zunajzakonska partnerja skupno premoženje razdelita na podlagi sporazuma, kot je bilo to v danem primeru. V tem primeru gre namreč za svobodno pogodbeno voljo bivših zakoncev oziroma zunajzakonskih partnerjev, ki nista vezana na zakonsko domnevo o enakosti deležev na skupnem premoženju, saj sta soglasna, da sta k skupnemu premoženju prispevala v drugačnem razmerju. Upoštevajoč navedeno in dejstvo, da tožnik ni vložil tožbe na razveljavitev Sporazuma zaradi napak volje (45. člen do 50. člen OZ), je potrebno zaključiti, da Sporazum predstavlja pravo in resnično voljo pravdnih (pogodbenih) strank o obsegu skupnega premoženja in deležih na njem. Odraz prave in resnične pogodbene volje pa ne more biti nemoralen ali v nasprotju z zakonskimi določili o premoženjski razmerjih med zakonci oziroma zunajzakonskimi partnerji, kot to zmotno meni pritožba.

10.Glede na navedeno je sodišče prve stopnje utemeljeno zavrnilo dokazni predlog tožnika po pritegnitvi sodnega izvedenca gradbene stroke, ki bi (znova) ocenil tržno vrednost skupnega premoženja, saj sta pravdni (pogodbeni) stranki slednjo že soglasno ocenili na 188.000,00 EUR (V. točka Sporazuma).

11.Nazadnje sodišče druge stopnje v okviru pritožbene graje pojasnjuje še, da je sodišče prve stopnje pravilno presodilo, da tožnik ni ponudil konkretiziranih navedb in ni predložil nobenega dokaza v smeri, da je toženka izkoristila njegovo stisko ali težko premoženjsko stanje, njegovo nezadostno izkušenost, lahkomiselnost ali odvisnost in si izgovorila zase ali za koga tretjega korist, ki je v očitnem nesorazmerju s tistim, kar je sama dala ali storila ali se zavezala dati ali storiti, zaradi česar naj bi bil Sporazum prav tako ničen (oderuška pogodba, 119. člen OZ).

12.Glede na vse obrazloženo je sodišče druge stopnje pritožbo v celoti zavrnilo kot neutemeljeno in potrdilo izpodbijano sodbo sodišča prve stopnje (353. člen ZPP).

13.Tožnik s pritožbo ni uspel, zato je dolžan sam kriti svoje stroške pritožbenega postopka (prvi odstavek 165. člena v zvezi s prvim odstavkom 154. člena ZPP). Navedbe toženke v odgovoru na pritožbo niso z ničemer prispevale k rešitvi zadeve na pritožbeni stopnji, zato slednja krije sama svoje stroške odgovora na pritožbo (prvi odstavek 165. člena v zvezi s prvim odstavkom 155. člena ZPP).

Zveza:

RS - Ustava, Zakoni, Sporazumi, Pogodbe

Družinski zakonik (2017) - DZ - člen 67, 68, 71, 74 Obligacijski zakonik (2001) - OZ - člen 45, 50, 86, 119

Pridruženi dokumenti:*

*Zadeve, v katerih je sodišče sprejelo vsebinsko enako stališče o procesnih oz. materialnopravnih vprašanjih.