Samo zamislim si kaj bi rada da piše v sodbi, to vpišem v iskalnik, in dobim kar sem iskala. Hvala!
Tara K., odvetnica
Iz prvega odstavka 2. točke 66. člena Uredbe ES št. 44/2001je razvidno, da le-ta velja za priznanje in izvršitev le tistih sodnih odločb, ki so bile izdane po datumu veljavnosti te uredbe.
Pritožba se zavrne in se sklep sodišča prve stopnje potrdi.
Upnica sama krije svoje stroške pritožbenega postopka.
Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje predlog za izvršbo zavrnilo.
Zoper sklep se je upnica pravočasno pritožila iz vseh pritožbenih razlogov. Meni, da je stališče sodišča prve stopnje glede veljavnosti Uredbe Sveta ES št. 44/2001 (Bruseljska uredba; v nadaljevanju BU) napačno. Sodna odločba, na podlagi katere je upnica vložila predlog za izvršbo zoper dolžnika, je bila izdana 15.3.2000. Takrat sicer res še ni veljala BU, na katero se upnica sklicuje, vendar pa je na dan
2.9.2004, ko je upnica na prvostopenjsko sodišče vložila predlog za izvršbo, že veljala, tako da je treba za presojo utemeljenosti predloga za izvršbo zagotovo upoštevati predmetno uredbo. Veljavnost BU se nanaša na začetek postopka, torej izvršilnega postopka, ta pa se je začel z vložitvijo predloga za izvršbo dne 2.9.2004, ko je zgoraj navedena uredba že veljala. Predlaga, da pritožbeno sodišče izpodbijani sklep razveljavi ter dovoli izvršbo, dolžnikoma pa naloži plačilo stroškov upnice z zakonskimi zamudnimi obrestmi do plačila.
Pritožba ni utemeljena.
Uredba Sveta (ES) št. 44/2001 z dne 22.12.2000 o pristojnosti ter priznanju in izvršitvi sodb v civilnih in gospodarskih zadevah je začela veljati 1.3.2002, v Sloveniji pa velja od 1.5.2004 dalje. V
66. členu BU (prehodne določbe) je določeno, da se ta uredba uporablja samo za pravne postopke, ki so bili začeti, in za listine, ki so bile uradno sestavljene ali registrirane kot javne listine potem, ko je uredba začela veljati. Če pa je bil postopek v državi članici izvora začet pred začetkom veljavnosti te uredbe, pa se sodbe, izdane po tem datumu (prvi odstavek 2. točke BU), priznajo in izvršijo v skladu s poglavjem III v primerih, ki jih določa točka 2. a in b 66. člena BU. Iz prvega odstavka 2. točke 66. člena BU je tako jasno razvidno, da BU velja za priznanje in izvršitev le tistih sodnih odločb, ki so bile izdane po datumu veljavnosti te uredbe (primerjaj dr. Aleš Galič, Pristojnost ter priznanje in izvršitev sodb v civilnih in gospodarskih zadevah, Podjetje in delo 6-7/2005, stran 1119), v nobenem primeru pa BU ne velja za priznanje in izvršitev tujih sodnih odločb, ki so bile izdane pred uveljavitvijo BU, kot je v konkretnem primeru.
Sodišče prve stopnje tako svoje odločitve pravilno ni oprlo na določila BU, temveč na določila Zakona o mednarodnem zasebnem pravu in postopku (Ur.l. RS, št. 56/99; v nadaljevanju ZMZPP), ki kot enega izmed pogojev za priznanje in izvršitev tuje sodne odločbe določa vzajemnost pri priznavanju in izvrševanju tujih sodnih odločb (101. člen ZMZPP). Ugotovitve sodišča prve stopnje, da v konkretnem primeru ni izpolnjen pogoj vzajemnosti, upnica niti ne izpodbija. Ker odločba ne izpolnjuje pogojev za priznanje, niso podani pogoji za njeno izvršitev v skladu s 13. členom Zakona o izvršbi in zavarovanju (v nadaljevanju ZIZ). Poleg tega pa pritožbeno sodišče še opozarja, da po konceptu BU o priznanju tuje sodne odločbe ni mogoče odločati kot o predhodnem vprašanju v postopku izvršbe (kot je to mogoče po ZMZPP), pač pa je nujno predhodno izpeljati poseben postopek priznanja izvršljivosti (pred okrožnim sodiščem). Šele na podlagi tega priznanja izvršljivosti lahko nato upnik predlaga izvršbo (primerjaj zgoraj citirano delo, stran 1130). Tudi če bi v konkretnem primeru veljala BU, upnica ne zatrjuje, da je bila sporna odločba avstrijskega sodišča razglašena za izvršljivo.
Ker glede na navedeno pritožbeni razlogi niso podani, prav tako pa niso podani razlogi, na katere pazi pritožbeno sodišče po uradni dolžnosti (drugi odstavek 350. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ), je pritožbeno sodišče pritožbo upnice zavrnilo ter izpodbijani sklep potrdilo (2. točka 365. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ).
Odločitev o pritožbenih stroških temelji na določbi prvega odstavka
165. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ. Upnica s pritožbo ni uspela, zato sama krije svoje stroške pritožbenega postopka (prvi odstavek
154. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ).