Jedro

Pritožbeno sodišče je že zavzelo stališče, da je v začetih sodnih postopkih potrebno dedičem omogočiti nadaljevanje prekinjenega postopka po smrti tožnika. To velja tudi za eventualno pripadajočo višjo denarno dajatev do uživalčeve smrti, ko premoženjska upravičenja iz priznane pravice preidejo na dediče. Iz navedenih razlogov je sodišče prve stopnje v skladu s 1. odstavkom 208. člena ZPP zakonito sklenilo, da prekinjeni postopek nadaljuje. Tako bi bilo dolžno postopati tudi, če se vdova na poziv ne bi odzvala ali odklonila vstop v postopek. Prekinjeni postopek je potrebno nadaljevati in odprt socialni spor zaključiti.

Izrek

Pritožba se zavrne in potrdi sklep sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je po prejemu sklepa o dedovanju sklenilo, da nadaljuje postopek, ki ga je zaradi smrti tožnika prekinilo s sklepom XII Ps 938/2020 dne 15. 6. 2021. 2. Sklep izpodbija toženi zavod zaradi zmotne uporabe materialnega prava in bistvene kršitve postopka s predlogom na njegovo razveljavitev, če ne bo spremembe v smeri ustavitve socialnega spora.

S smrtjo ugasne upravičenje za uveljavljanje pravice do pokojnine, ki je dediči glede na 4. člen Zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju1 (ZPIZ-2), ne morejo uveljavljati. Sodišče je navedeno določbo ZPIZ-2 zmotno uporabilo, ko postopka kljub koncu prekinitve ni ustavilo. Dedinja pokojnega tožnika ne more vstopiti v pravico, ki ni podedljiva. V kolikor je sodišče uporabilo 207. člen Zakona o pravdnem postopku2 (ZPP) o prekinitvi postopka, bi moralo pustiti postopek prekinjen, ter ga nadaljevati šele po ustavno sodni presoji 4. člena ZPIZ‑2, če meni, da ni v skladu z ustavo. Pravica do sodnega varstva glede na pravno naravo pokojninske dajatve in pravno naravo socialnega spora s smrtjo tožnika ugasne in dediči po 208. členu ZPP ne morejo nadaljevati postopka.

3. Pritožba ni utemeljena.

4. Po preizkusu zadeve v mejah pritožbenih razlogov in v skladu z 2. odstavkom 350. člena ZPP po uradni dolžnosti glede absolutnih bistvenih kršitev in pravilne uporabe materialnega prava pritožbeno sodišče ugotavlja, da je nadaljevanje prekinjenega postopka zakonito. Sklep ni v nasprotju s 4. členom ZPIZ-2, zato ni bilo potrebno postopati po 156. členu Ustave Republike Slovenije3 (Ustava) ter postopka nadaljevati po ustavno sodni presoji, kot si prizadeva toženi zavod.

5. Iz listin sodnega in upravnega spisa izhaja, da je A.A. 3. 11. 2020 vložil izpodbojno tožbo zoper dokončno odločbo z dne 24. 9. 2020 o priznani starostni pokojnini v znesku 545,79 EUR na mesec od 31. 1. 2019 dalje zaradi višje denarne dajatve ob upoštevanju daljše pokojninske dobe. Iz zapisnika o prvem naroku glavne obravnave dne 10. 5. 2021 je razvidno (list. 9), da se je tožnik kljub izkazanemu vabilu ni udeležil, da je bila zadeva na tem naroku zaključena in sklenjeno, da sodba izide pismeno. Šele 17. 5. 2021 je na prvostopenjsko sodišče prispelo pisanje v tujem jeziku, iz katerega je bilo mogoče razbrati, da je tožnik 12. 4. 2021 umrl. Sodišče je najprej zahtevalo prevod listin, dne 15. 6. 2021 na podlagi 205. člena ZPP izdalo sklep o prekinitvi postopka (list. št. 23) in na vdovo pokojnega tožnika B.B. naslovilo poziv k predložitvi sklepa o dedovanju. Sklep o dedovanju po pokojnem A.A. je prejelo 10. 8. 2021 (list. št. 29 – 32) in nato dne 31. 8. 2021 na podlagi 208. člena ZPP sklenilo, da prekinjen postopek nadaljuje.

6. ZPIZ-2 v 1. odstavku 4. člena sicer res določa, da so pravice iz obveznega zavarovanja neodtujljive osebne pravice, ki jih ni mogoče prenesti na drugega in ne podedovati, z izjemo zapadlih denarnih zneskov, ki niso bili izplačani do smrti uživalca. Vendar v predmetni zadevi ne gre za vprašanje, ali lahko vdova po pokojnem tožniku podeduje pravico do starostne pokojnine, temveč vprašanje, ali lahko kot dedinja nadaljuje že začet sodno socialni spor, ki ga je v času življenja sprožil upravičenec do starostne pokojnine v zvezi z višino denarne dajatve. Za nadaljevanje prekinjenega postopka je bistveno le, ali lahko dedinja nadaljuje začeti sodni postopek v zvezi s sporno višino pokojnine, ki po uživalčevi smrti kot premoženjsko pravno upravičenje, ki bi šlo pokojnemu do njegove smrti, preide na dediče. 7. Pritožbeno sodišče je med drugim že zavzelo stališče4, da je v začetih sodnih postopkih potrebno dedičem omogočiti nadaljevanje prekinjenega postopka po smrti tožnika. To velja tudi za eventualno pripadajočo višjo denarno dajatev do uživalčeve smrti, ko premoženjska upravičenja iz priznane pravice preidejo na dediče. Iz navedenih razlogov je sodišče prve stopnje v skladu s 1. odstavkom 208. člena ZPP zakonito sklenilo, da prekinjeni postopek nadaljuje. Tako bi bilo dolžno postopati tudi, če se vdova na poziv ne bi odzvala ali odklonila vstop v postopek5. Prekinjeni postopek je potrebno nadaljevati in odprt socialni spor zaključiti.

8. Ker stališče zavoda, da bi bilo mogoče postopek nadaljevati šele po ustavnosodni presoji 4. člena ZPIZ-2 ali v nasprotnem prekinjen postopek zaradi smrti tožnika ustaviti, ne pogojuje drugačne odločitve od izpodbijane, je potrebno pritožbo na podlagi 365. člena ZPP zavrniti in potrditi sklep sodišča prve stopnje.

1 Ur. l. RS, št. 96/2012 s spremembami. 2 Ur. l. RS, št. 73/2007, 45/2008 in 10/2017. 3 Ur. l. RS, št. 33/1991 s spremembami. 4 Npr. zadeva opr. št. Psp 43/2021 z dne 7. 4. 2021 in druge. 5 Pravdni postopek, Zakon s komentarjem, 2. knjiga, GV založba, stran 313.