Jedro

Dopis zavarovalnice, v katerem je le ta zavarovancu ponovno posredovala račun za plačilo premije je s pojasnilom, zakaj je bil račun utemeljeno izdan, ne predstavlja obvstila o zapadlosti v smislu

3. odst. 913. člena ZOR.

Izrek

Pritožba se zavrne in se izpodbijana sodba potrdi.

Tožena stranka nosi sama svoje pritožbene stroške.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je z izpodbijano sodbo vzdržalo v veljavi sklep o izvršbi Okrajnega sodišča v Ljubljani, opr.št. ...z dne ..., s katerim je bilo toženi stranki naloženo v plačilo znesek 2.907.410,00 SIT z zakonsko določenimi zamudnimi obrestmi od 14.12.2001 in izvršilnimi stroški v znesku 31.074,00 SIT. Toženi stranki je naložilo tudi, da mora povrniti tožeči stranki tudi nadaljnje pravdne stroške.

Proti sodbi je tožena stranka vložila pritožbo zaradi zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja in zmotne uporabe materialnega prava ter predlagala spremembo izpodbijane sodbe in zavrnitev tožbenega zahtevka, podrejeno pa razveljavitev sodbe in vrnitev zadeve v ponovno sojenje.

Tožeča stranka odgovora na pritožbo ni vložila.

Pritožba ni utemeljena.

Sodišče prve stopnje je v izpodbijani sodbi ugotovilo, da sta pravdni stranki imeli sklenjene tri zavarovalne pogodbe. Vse so bile sklenjene za več let in sicer za obdobje od 1.1.1995 do 1.1.2005 in sicer po zavarovalnih policah št. .... za požarno zavarovanje, (priloga A 4), štev. .... za strojelomno zavarovanje (priloga A 5) in št. ... zavarovanje splošne odgovornosti (priloga A 6).

Zavarovalna polica mora vsebovati tudi določilo o zavarovalni premiji (1. odstavek 902. člena Zakona o obligacijskih razmerjih, v nadaljevanju ZOR), ki je veljal v času, ko sta pravdni stranki sklenili zavarovalne pogodbe. V konkretnem primeru sta pravdni stranki v vseh treh zgoraj citiranih zavarovalnih policah glede zavarovalne premije zapisali, da se premija obračuna vsako leto s posebnim obračunom. S takim določilom v zavarovalnih policah (zavarovalnih pogodbah) sta se pogodbeni stranki dogovorili, da se bo vsakokratna letna premija določala posebej vsako leto in sicer z obračunom. Ker se mora premija določiti sporazumno, je glede na takšno pogodbeno določbo, zapisano v zavarovalnih policah, predstavljal obračun zavarovalne premije, ki je bil po ugotovitvah sodišča prve stopnje izdelan dne 11.6.1999 (priloga A 8-10) in katerega je tožena stranka po ugotovitvah sodišča prve stopnje podpisala, sporazumno določitev premije za leto 1999. Obračun premije, ki je bil izdelan dne 11.6.1999 torej ni predstavljal poračuna premije v smislu 3. odstavka 5. člena Splošnih pogojev DV-95 (priloga A 11), kot to v pritožbi zmotno trdi tožena stranka. Sodišče prve stopnje je tako pravilno ugotovilo, da je tožena stranka s podpisom obračuna z dne 11.6.1999 potrdila, da je njena obveznost iz naslova premije po zgoraj citiranih zavarovalnih policah za leto 1999 takšna, kot je navedena v obračunu. Tožeča stranka je torej imela za leto 1999 pravico od tožene stranke terjati iz naslova premije toliko, kot je bilo določeno z obračunom (sporazumno določitvijo) premije z dne 11.6.1999. Sodišče prve stopnje pa je v izpodbijani sodbi ugotovilo, da vtoževani račun štev. 9903008937 z dne 20.10.1999 (priloga A 2) predstavlja le razliko med premijo, določeno za leto 1999 z obračunom premije z dne 11.6.1999 in premijo zaračunano z računom dne 26.5.1999 (priloga B 5) in je zato utemeljeno ugodilo zahtevku za plačilo preostalega dela premije za leto 1999, kar pa je bilo zaračunano prav s tem računom.

Glede na povedano so vse pritožbene trditve o tem, da je tožeča stranka s prej navedenim računom opravila poračun v smislu 3. odstavka 5. člena Splošnih pogojev DV-95, in o tem, kdaj se sme glede na določbe prej navedenih splošnih pogojev opraviti poračun premije, neutemeljene, saj, kot je bilo že povedano, tožeča stranka s spornim računom ni opravila poračuna s smislu prej navedenega določila splošnih pogojev, pač pa je obračun z dne 11.6.1999 predstavljal sporazumno določitev premije za leto 1999, tako kot je bilo to predvideno v zavarovalih policah in ne poračuna zaradi novo nabavljenih strojev oziroma opreme. Zato je tudi očitek, da so obresti po vtoževanem računu napačno zahtevane, neutemeljen. V pritožbi zatrjevano dejstvo, da dvome v utemeljenost terjatve po prej navedenem računu predstavlja tudi dejstvo, da so bili izračuni (s tem očitno misli na obračun z dne 11.6.1999) pripravljeni le dan po tem, ko je tožeča stranka izstavila toženi stranki prvi račun za premijo.

Sodišče druge stopnje ugotavlja, da ni res, da je bil obračun premije izdelan dan po izstavitvi prvega računa. Prvi račun je bil po ugotovitvah sodišča prve stopnje izdan dne 26.5.1999, obračun premije pa je bil izdelan dne 11.6.1999, kar ni en dan po izstavitvi računa.

Pa tudi, če bi stranki postopali tako, da bi obračun premije (določitev premije) za leto 1999 napravili en dan po izstavitvi prvega računa, to ne bi imelo nobenega vpliva na odločitev, saj je odločilno dejstvo, da je tožena stranka podpisala obračun premije, s čimer je bila premija za leto 1999 po spornih policah sporazumno določena.

Odločitev sodišča prve stopnje glede utemeljenosti zahtevka po računu 9903008937, ki se nanaša na premijo za leto 1999 je tako pravilna in pritožba neutemeljena.

Glede računa štev. 61410632 z dne 21.12.1999 (priloga A 3) pa tožena stranka sodišču prve stopnje v pritožbi očita, da je napačno interpretiralo določilo 3. odstavka 913. člena ZOR in trdi, da ima dopis tožeče stranke z dne 29.10.1999 (priloga B 7) naravo obvestila iz 3. odstavka 913. člena ZOR. Sodišče druge stopnje se strinja z razlogi sodišča prve stopnje, ki jih je le-to navedlo v zvezi z utemeljenostjo zahtevka po prej navedenem računu, ki se nanaša na premijo za leto 2000. Sodišče druge stopnje se strinja z ugotovitvami in zaključki sodišča prve stopnje, da korenspodenca med pravdnima strankama ne kaže na to, da bi prišlo do prenehanja pogodbe na podlagi 3. odstavka 913. člena ZOR in da dopis tožeče stranke z dne

29.10.1999 ne predstavlja obvestila v smislu 3. odstavka 913. člena ZOR. S tem dopisom je tožeča stranka toženi stranki ponovno poslala račun št. 9903608937 (priloga A 2), ki ga je tožena stranka predhodno zavrnila in ji pojasnila razloge za utemeljenost tega računa. Dopis tožeče stranke z dne 29.10.1999 zato po svoji vsebini predstavlja poziv tožeče stranke toženi stranki na izpolnitev pogodbe in ne obvestila o zapadlosti premije v smislu 3. odstavka 913. člena ZOR.

Zato je pravilen zaključek sodišča prve stopnje, da do prenehanja pogodbe po 3. odst. 913. čl. ZOR ni prišlo. Tožena stranka zato v pritožbi neutemeljeno trdi, da je sodišče prve stopnje zmotno interpretiralo pomen dopisa tožeče stranke z dne 29.10.1999. Ker dopis tožeče stranke z dne 29.10.1999 že po vsebini ne predstavlja obvestila zavarovalnice v smislu 3. ost. 913. člena ZOR, se pokaže, da niti ni odločilno, ali bi ta dopis moral biti toženi stranki poslan priporočeno. Sodišče druge stopnje tako nima pomislekov v to, da je pravilna odločitev sodišča prve stopnje glede obveznosti plačila premije tudi po drugem vtoževanem računu.

Sodišče druge stonje je zato pritožbo zavrnilo in izpodbijano sodbo na podlagi 353. člena ZPP potrdilo.

Odločitev o pritožbenih stroških temelji na 1. odstavku 154. člena ZPP v zvezi s 1. odstavkom 165. člena ZPP.