Jedro

Skladno z določbo 125. člena ZDavP zavezanci za dohodnino lahko uveljavljajo zmanjšanje osnove iz naslova posebnih olajšav tudi po poteku roka za vložitev napovedi, najkasneje pa v roku za pritožbo.

Izrek

1. Tožbi se ugodi. Odločba Ministrstva za finance Republike Slovenije št. ... z dne 30. 6. 2004 se odpravi in zadeva vrne toženi stranki v ponovni postopek.

2. Vsaka stranka nosi svoje stroške postopka.

Obrazložitev

: Tožena stranka je z izpodbijano odločbo zavrnila pritožbo tožnika zoper odločbo Davčnega urada A, Izpostave B, št. ... z dne 16. 9. 2003, s katero mu je bila odmerjena dohodnina za leto 2002, pri tem pa mu niso bile priznane olajšave za vzdrževane družinske člane CC, DD, EE, FF in GG (delno). V obrazložitvi tožena stranka navaja, da je tožnik v napovedi uveljavljal posebno olajšavo za otroke, pri tem pa označil, da uveljavlja razliko do celotne olajšave za tiste družinske člane, za katere je posebno olajšavo uveljavljala v svoji napovedi mati otrok HH. V konkretnem primeru je posebno olajšavo mati uveljavljala za vse otroke in ji je bila tako tudi priznana celotna olajšava za CC, DD, EE in FF, za GG pa del olajšave. Tožniku je bila zato priznana na podlagi njegove napovedi samo razlika do celotne olajšave za hčer GG, s čimer je bila olajšava za navedene družinske člane za leto 2002 v celoti izkoriščena. Tožena stranka še poudari, da je tožnik sam v napovedi omejil višino olajšave. Kolikor v pritožbi navaja, da je s tem samo želel olajšati delo davčnemu organu, pa tožena stranka pojasni, da mora biti napoved izpolnjena točno in v skladu z dejstvi ter da se kot takšna tudi upošteva. Tožniku je bila dohodnina odmerjena v skladu z davčnimi predpisi, pri čemer se tožena stranka sklicuje zlasti na določbe Zakona o dohodnini (Uradni list RS, št. 71/93, 2/94, 7/95 in 44/96 - v nadaljevanju: ZDoh), ki se nanašajo na olajšave za vzdrževane družinske člane (10. in 11. člen) ter na tiste določbe, ki se nanašajo na vložitev davčne napovedi in na roke za uveljavljanje davčnih olajšav (120., 125. člen), kot takšna pa je odločitev prve stopnje pravilna in zakonita.

Tožnik se s takšno odločitvijo ne strinja in predlaga, da jo sodišče kot nezakonito odpravi, ravno tako pa naj odpravi tudi odločbo prve stopnje in samo izda pravilno odločbo. Zahteva še, da se mu povrnejo stroški postopka. Navaja, da ima pet otrok, vendar z ženo ne živita več v zakonski skupnosti. Tožnik je vsa leta pri svoji dohodninski napovedi, skladno z dogovorom z materjo otrok, da vsak uveljavlja 1/2 priznanih olajšav, uspešno uveljavljal olajšavo za vse vzdrževane družinske člane. Prvič mu niso bile priznane olajšave v letu 2003 z izpodbijano odločbo, čeprav jih je uveljavljal in čeprav mu jih je davčni organ prejšnja leta tudi upošteval. Pri tem je po mnenju tožeče stranke davčni organ ravnal napačno. Tožnik vsa leta enako izpolnjuje dohodninsko napoved, in to v skladu s predpisi in v skladu z dogovorom. Zato je izpodbijana odločitev v nasprotju s predpisi ali pa v nasprotju z že izdanimi, pravnomočnimi odločbami za prejšnja leta.

Tožena stranka v odgovoru na tožbo vztraja pri izpodbijani odločitvi in pri razlogih zanjo. Sodišču predlaga, da tožbo kot neutemeljeno zavrne.

Državno pravobranilstvo kot zastopnik javnega interesa udeležbe v postopku ni priglasilo.

Tožba je utemeljena.

V zadevi ni sporno, da je tožnik v napovedi za odmero dohodnine sam navedel, da uveljavlja zgolj razliko do celotne olajšave za vzdrževane družinske člane. Zato je bila utemeljeno izdana temu ustrezna prvostopna odločba. Vendar pa se je tožnik na izdano odločbo pritožil, v njej pa ugovarjal temu, da mu ni bilo priznanih 50% olajšav, tako kot vsa prejšnja leta. Šteti je torej, da olajšavo uveljavlja v pritožbi, in s tem pravočasno, saj po določbi 125. člena ZDavP zavezanci za dohodnino lahko uveljavljajo zmanjšanje osnove iz naslova posebnih olajšav tudi po poteku roka za vložitev napovedi, najkasneje pa v roku za pritožbo. Hkrati pa to pomeni tudi, da ni podlage za odločitev tožene stranke, da se mu olajšava v zahtevani višini ne prizna, ne glede na to, ali je bila in v kakšni višini je bila priznana materi otrok HH.

Sodišče je iz navedenih razlogov tožbi ugodilo in odločbo tožene stranke na podlagi 4. točke prvega odstavka 60. člena Zakona o upravnem sporu (Uradni list RS, št. 50/97, 70/00) odpravilo ter zadevo vrnilo v nov postopek na podlagi drugega in tretjega odstavka iste zakonske določbe.

Predlogu tožnika, da se mu povrnejo stroški postopka pa sodišče ni ugodilo, ker v primeru, ko se presoja zgolj zakonitost upravnega akta, nosi po določbi 23. člena ZUS vsaka stranka svoje stroške postopka.