Jedro

Ob odsotnosti nasprotnih trditev je sodišče utemeljeno štelo, da s strani tožnika določene vrednosti za opravljene storitve ustrezajo običajnemu plačilu za tovrstna dela.

Izrek

Revizija se zavrne.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je odločilo, da je toženec dolžen tožniku plačati 13.656,28 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od zapadlosti posameznih zneskov.

2. Sodišče druge stopnje je toženčevo pritožbo zavrnilo in potrdilo sodbo sodišča prve stopnje.

3. Toženec je zoper pravnomočno sodbo vložil revizijo zaradi bistvenih kršitev določb pravdnega postopka in zmotne uporabe materialnega prava. Predlaga spremembo izpodbijanih sodb tako, da se tožbeni zahtevek zavrne. Navaja, da je sodišče prve stopnje spregledalo, da je toženec predlagal postavitev izvedenca oblikovalske stroke glede vrednosti opravljenih storitev. Sodišče druge stopnje navaja, da sodišče prve stopnje tega dokaza upravičeno ni izvedlo. S tem pa potrjuje nekaj, o čemer se sodišče prve stopnje ni izreklo. Sodišče prve stopnje bi torej ta dokaz izvedlo (če ga ne bi spregledalo), višje sodišče pa zaključuje, da je bil dokazni predlog le informativne narave. Ker je ocena dokaza sodišča prve stopnje drugačna od višjega sodišča, višje sodišče s tem ni saniralo protispisnosti, kar pa je bistvena kršitev določb pravdnega postopka iz 14. točke drugega odstavka 339. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP). Pravila o dokazovanju z izvedenci niso bila pravilno uporabljena, kar je vplivalo na pravilnost in zakonitost sodbe. Toženki ni bilo dopuščeno dokazovati, da opravljena tožnikova storitev ne ustreza vrednosti izdanih računov, kar je relevantno dejstvo. Zato je podana tudi kršitev iz 8. točke drugega odstavka 339. člena ZPP. Nadalje toženec poudarja, da je zmotno stališče sodišč, da je cena (in specifikacija) določena v izdanih računih dovolj za uporabo 623. člena Zakona o obligacijskih razmerjih (v nadaljevanju ZOR). Sodišče ni ugotavljalo, ali je bilo tožniku prisojeno plačilo v skladu z navedenimi kriteriji zakonske določbe. Sodišče bi moralo ceno določiti na podlagi splošno znanih dejstev ali z ustreznimi poizvedbami pri drugih izvajalcih del, v končni fazi pa tudi z izvedencem. Sodišče prve stopnje je kršilo zahtevo po obrazložitvi sodbe in 22. člen Ustave, saj ni upoštevalo navedbe toženca, da se mu V. B. ob dogovoru ni predstavil kot zastopnik tožnika, natančneje pojasnjene z izpovedbo toženca, da mu je V. B. izročil vizitko, na kateri napisa M. ni videl. To dejstvo je relevantno za presojo aktivne stvarne legitimacije. Višje sodišče te pritožbene navedbe ni upoštevalo, ker naj bi šlo za novoto. Višje sodišče je prezrlo, da je bilo to dejstvo navedeno že tekom postopka na prvi stopnji. Zaradi tega je podana protispisnost saj gre pri ugotavljanju odločilnih dejstev za napako pri povzemanju vsebine listin oziroma poizvedb.

4. Revizija je bila v skladu s 375. členom ZPP vročena tožniku, ki nanjo ni odgovoril, ter poslana Vrhovnemu državnemu tožilstvu Republike Slovenije.

5. Revizija ni utemeljena.

6. Revident z očitki procesnih kršitev, ki se nanašajo na ugotavljanje vloge V. B. pri sklepanju sporne podjemne pogodbe, prikrito graja dejanske ugotovitve nižjih sodišč, kar zaradi prepovedi iz tretjega odstavka 370. člena ZPP na revizijski stopnji ni dovoljeno. Sodišče je pojasnilo, zakaj bi toženec moral vedeti, da V. B. nastopa v svojstvu tožnikovega zastopnika. Pri tem je dokazno ovrednotilo tudi toženčevo izpovedbo, da na vizitkah V. B. ni bilo navedbe tožnika. Z zatrjevanjem, da je sodišče nekaj zmotno opredelilo kot novoto, protispisnosti iz 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP ni mogoče utemeljiti. Nižji sodišči sta ocenili, da so toženčeve trditve glede tožnikovih cen opravljenih storitev, presplošne oz. preveč pavšalne. Ker pomanjkljive trditvene podlage izvedba dokaza ne more nadomestiti, dokaz s predlaganim izvedencem utemeljeno ni bil izveden, zato kršitev iz 8. točke drugega odstavka 339. člena ZPP ni podana, prav tako pa tudi ne obstoji zatrjevano nasprotje med razlogi nižjih sodišč glede neizvedbe tega dokaza. Po povedanem se kot neutemeljeni izkažejo očitki kršitev procesnih pravil dokazovanja z izvedencem.

7. Revizijski razlog zmotne uporabe materialnega prava ni podan. Ob odsotnosti nasprotnih trditev je sodišče utemeljeno štelo, da s strani tožnika določene vrednosti za opravljene storitve ustrezajo običajnemu plačilu za tovrstna dela.

8. Glede na navedeno je revizijsko sodišče revizijo na podlagi 378. člena ZPP zavrnilo kot neutemeljeno in z njo tudi zahtevo po povrnitvi priglašenih revizijskih stroškov.