Jedro

Okoliščine - upnikovo sklepanje in prepričanje, zgrajeno na predhodni korespondenci upnika in sodišča, da gre le za ustavitev izvršilnega postopka v delu izterjave denarne terjatve, glede na za vsakogar sprejeto jasno odločitev sodišča o ustavitvi izvršilnega postopka (in ne odločitev o ustavitvi izvršilnega postopka v delu izterjave denarne terjatve), ne utemeljuje opravičenosti zmote upnika in ne predstavlja upravičenega vzroka za vrnitev v prejšnje stanje.

Izrek

I. Pritožba se zavrne in se sklep sodišča prve stopnje potrdi.

II.Upnik krije sam svoje stroške pritožbenega postopka.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je predlog upnik za vrnitev v prejšnje stanje zavrnilo, njegovo pritožbo proti sklepu o ustavitvi postopka pa zavrglo. Hkrati je odločilo, da upnik nosi sam stroške, ki so nastali s predlogom in pritožbo.

2. Proti temu sklepu se pritožuje upnik. Ne razume stališča sodišča zapisanega v točki 3 (obrazložitve), da je predlog za vrnitev v prejšnje stanje v skladu z drugim odstavkom 120. člena Zakona o izvršbi in zavarovanju (v nadaljevanju ZIZ) predlagan iz očitno neupravičenega razloga, zato se do njega ne more opredeliti. Upnik povezave navedene določbe ZIZ s podanim predlogom ne najde. Strinja se s sodiščem, da je opravičen vzrok vsak dogodek resnejše narave, ki razumsko predstavlja oviro za stranko, da opravi neko procesno dejanje. Vendar v nasprotju s sodiščem meni, da je v predlogu navedel takšne okoliščine. Priznava, da ga je sodišče pozvalo, da sporoči, ali je terjatev upnika izvršena v celoti glede na to, da je dolžnikov dolžnik prejel obvestilo o pravnomočnosti, in da je upnik podal izjavo, da je dolžnikov dolžnik izvršil plačilo dolga po predmetni izvršbi v celoti. Poudarja pa, da je bila v predmetni zadevi denarna terjatev le stranska terjatev in upnik ni prav z nobeno besedo sporočil, da bi naj bila nedenarna terjatev izvršena. Nerazumljiv je očitek pooblaščenki upnika, da ni nemudoma reagirala in vložila pravočasne pritožbe. Pooblaščenka ni mogla vedeti, da je sodišče ustavilo izvršbo v celoti. Takšne izjave upnik namreč nikoli ni podal, niti sodišče ne bi moglo upravičeno šteti njegovo izjavo za takšno izjavo. Upnik je ugotovil, da je sodišče izvršbo ustavilo v celoti šele, ko je dne 27. 11. 2013 pri sodišču poizvedoval, kdaj bo izvršen še nedenarni del terjatve. Zaključek sodišča, da je predlog za vrnitev v prejšnje stanje podal iz očitno neupravičenega razloga, se po navedenem pokaže kot nepravilen. Še enkrat poudarja, da upnik ni podal izjave o ustavitvi postopka glede uveljavitve upnikove nedenarne terjatev, temveč le sporočilo, da je bila izvršena denarna terjatev, zato je upravičeno sklepal, da se ustavitev nanaša na ta del izvršbe. Pritožbe zaradi tega iz upravičenega razloga ni vložil. Smiselno predlaga spremembo izpodbijanega sklepa tako, da se predlogu za vrnitev v prejšnje stanje ugodi in pritožbo obravnava kot pravočasno.

3. Pritožba ni utemeljena.

4. V obravnavani zadevi je upnik podal predlog za vrnitev v prejšnje stanje, ker je zamudil rok za vložitev pritožbe zoper sklep o ustavitvi izvršilnega postopka.

5. Vrnitev v prejšnje stanje je institut, ki stranki, katera iz upravičenega razloga ni mogla sodelovati v postopku, pa so zato zanjo nastale neugodne pravne posledice, omogoča, da doseže vrnitev v prejšnje stanje in s tem zagotovitev možnosti učinkovitega in enakopravnega sodelovanja v postopku. Vrnitev v prejšnje stanje je zaradi spoštovanja položaja nasprotne stranke in njenih pravic do sodnega varstva ter do sojenja brez nepotrebnega odlašanja, nujno omejena le na primere, ko stranka rok zamudi iz upravičenih razlogov.

6. Sodišče druge stopnje pritrjuje oceni sodišča prve stopnje, da razlogi za zamudo, ki jih navaja upnik v predlogu za vrnitev v prejšnje stanje, to je, da je glede na poziv sodišča o poravnani terjatvi s strani dolžnikovega dolžnika in poslanem odgovoru, da je dolžnikov dolžnik v celoti poplačal dolg, bil prepričan oziroma je upravičeno sklepal, da se sklep o ustavitvi ne nanaša na ustavitev izvršilnega postopka v celoti, ne predstavljajo opravičljivega razloga za njegovo zamudo.

7. Kljub pozivu sodišča upniku z dne 26. 6. 2013, da sporoči, ali je terjatev upnika v celoti izvršena, saj je dolžnikov dolžnik prejel obvestilo o pravnomočnosti in odgovoru upnika z dne 3. 7. 2013, da je dolžnikov dolžnik izvršil plačilo dolga po predmetni izvršbi, je namreč sklep z dne 30. 8. 2013, ki v izreku glasi: „Izvršilni postopek se ustavi“, jasen in ne poraja nobenega dvoma o vsebini sodne odločitve. Iz sklepa določno izhaja, da gre za ustavitev izvršilnega postopka v celoti in ne za ustavitev izvršilnega postopka (le) v delu prisilne izterjave denarne terjatve. Čeprav prvostopenjsko sodišče podlage, ki jo navaja v obrazložitvi sklepa (upnikov umik predloga za izvršbo), ni imelo, je sprejeta odločitev o ustavitvi izvršilnega postopka nedvoumna in kot taka ne daje nobenega povoda za negotovost strank, še manj pooblaščencev strank, kot pravno kvalificiranim osebam. Okoliščine - upnikovo sklepanje in prepričanje, zgrajeno na predhodni korespondenci upnika in sodišča, da gre le za ustavitev izvršilnega postopka v delu izterjave denarne terjatve, glede na za vsakogar sprejeto jasno odločitev sodišča o ustavitvi izvršilnega postopka (in ne odločitev o ustavitvi izvršilnega postopka v delu izterjave denarne terjatve), ne utemeljuje opravičenosti zmote upnika in ne predstavlja upravičenega vzroka za vrnitev v prejšnje stanje.

8. ZIZ razen v določbi 36. člena, po kateri je vrnitev v prejšnje stanje dovoljena samo, če je zamujen rok za pritožbo ali ugovor, tega instituta ne ureja. V skladu s 15. členom ZIZ se tako v postopku izvršbe smiselno uporabljajo določbe Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP), ki vrnitev v prejšnje stanje ureja v členih od 116 do 121. Okoliščina, da je sodišče prve stopnje v izpodbijanem sklepu navedlo, da je postopalo po drugem odstavku 120. člena ZIZ, namesto pravilno po drugem odstavku 120. člena ZPP (v zvezi s 15. členom ZIZ), ko predloga za vrnitev v prejšnje stanje ni pošiljalo v odgovor nasprotni stranki, niti ni razpisalo naroka, glede na navedeno uvrščenost zakonskih določb ter dejstvo, da je sodišče citiralo vsebino navedene določbe in se je upnik do te odločitve tako lahko opredelil, na zakonitost in pravilnost izpodbijane odločitve ne vpliva. Posebej je ob tem poudariti, da upnika v postopku zastopa odvetnica - prava vešča oseba z znanjem pravnih predpisov.

9. V posledici utemeljene zavrnitve predloga za vrnitev v prejšnje stanje, je prvostopenjsko sodišče pritožbo upnika zoper sklep o ustavitvi kot prepozno pravilno zavrglo in zaradi neuspeha stroške vlog pravilno naložilo upniku.

10. V pritožbi uveljavljani razlogi po obrazloženem niso izkazani. Ker tudi niso podani razlogi, na katere pazi sodišče po uradni dolžnosti (drugi odstavek 350. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 366. člena istega zakona in 15. členom ZIZ), je pritožbeno sodišče pritožbo kot neutemeljeno zavrnilo in sklep sodišča prve stopnje potrdilo (2. točka 365. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ).

11. Upnik s pritožbo ni uspel. Svoje stroške nastale v pritožbenem postopku zato krije sam (prvi odstavek 165. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 154. člena istega zakona in 15. členom ZIZ).