Jedro

Vlaganja sama po sebi ne vplivajo na velikost solastniških deležev in ne morejo biti podlaga za delitev nepremičnine, ki je v solastnini udeležencev nepravdnega postopka. Če ima nasprotna udeleženka zaradi vlaganj v nepremičnino do predlagatelja kakšno terjatev, te ne more doseči v nepravdnem postopku za delitev stvari v solastnini.

Izrek

Pritožba se zavrne kot neutemeljena in potrdi izpodbijani sklep sodišča prve stopnje.

Predlagatelj in nasprotna udeleženka nosita sama svoje stroške pritožbenega postopka.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom nepremičnino - trosobno stanovanje, ki obsega 3 sobe, kuhinjo, predsobo, kopalnico ter klet v skupni izmeri 77,12 m2, stoječe na parceli št. 757 k.o. I., na naslovu I., ki je v solasti predlagatelja ter nasprotne udeleženke vsakega do 1/2, razdružilo v dve stanovanjski enoti tako, da stanovanje v visokem pritličju v izmeri 43,18 m2 v skupni vrednosti 16.293.185,00 SIT, obarvano z zeleno barvo, kot je to razvidno iz kopije načrta sodnega cenilca I.Z., ki je sestavni del sklepa, prejme v last in posest nasprotna udeleženka; stanovanje v podpritličju v izmeri 38,71 m2, v skupni vrednosti 13.389.318,00 SIT, obarvano z rdečo barvo, kot je to razvidno iz kopije načrta sodnega cenilca I.Z., ki je sestavni del sklepa, prejme v last in posest predlagatelj; z dovoljenjem, da si obe stranki vknjižita lastninsko oziroma etažno lastnino v zemljiški knjigi po pravnomočnosti sklepa. V točki II izpodbijanega sklepa je sodišče prve stopnje odločilo, da je nasprotna udeleženka dolžna izročiti predlagatelju stanovanje, ki mu pripada po izpodbijanem sklepu, v roku 15 dni pod izvršbo.

Proti navedenemu sklepu se pritožuje nasprotna udeleženka po pooblaščencu. Uvodoma navaja, da vlaga pritožbo zaradi nepopolne in nepravilne ugotovitve dejanskega stanja ter napačne uporabe materialnega prava. Pritožnica opozarja, da je prava nevešča in v času postopka ni imela pooblaščenca. Sodišče prve stopnje je odredilo cenitev nepremičnine, ogledu nepremičnine nasprotna udeleženka ni prisostvovala zaradi slabega zdravstvenega stanja, kar izhaja iz zdravniškega potrdila in iz izvedeniškega mnenja. Ker pritožnica sama ni mogla sodelovati pri ogledu nepremičnine, pooblaščenca pa tudi ni imela, izvedenca ni seznanila z vsemi vlaganji, ki jih je sama opravila na nepremičnini. Ta vlaganja so pripomogla k dobremu stanju nepremičnine, saj bi v nasprotnem primeru le-ta pričela propadati. Nasprotna udeleženka je na sami nepremičnini izvedla številne izboljšave, ki so pripomogle k večji vrednosti le-te. Navedena vlaganja predlagatelju nedvomno niso neznana. Vlaganj izvedenec ni upošteval pri izdaji izvedeniškega mnenja, v kolikor vlaganja ne bi bila izvršena, bi bila nepremičnina veliko manj vredna. Pritožnica predlaga, da pritožbeno sodišče izpodbijani sklep razveljavi in zadevo vrne v ponovno odločanje sodišču prve stopnje.

Na pritožbo je odgovoril predlagatelj po pooblaščencu. Opozarja na dejstvo, da je bila nasprotna udeleženka s sklepom sodišča prve stopnje z dne 5.5.2004 napotena na pravdo, da dokaže, da je njen delež na nepremičnini večji od 1/2, zaradi vlaganj. Ker tožbe ni vložila, je sodišče nadaljevalo z delitvijo nepremičnine. Iz tega razloga nasprotna udeleženka ne bi mogla uveljavljati vlaganj pri izvedencu, tudi če bi bila navzoča ob ogledu nepremičnine s strani izvedenca. Sicer pa iz poročila izvedenca izhaja, da je bila nasprotna udeleženka fizično prisotna, ležala je na kavču in ni sodelovala. Nasprotna udeleženka je tudi prejela cenitev, na katero ni imela pripomb. Pri delitvi je tudi dobila več, kot ji glede na njen delež pripada in predlagatelj ni zahteval, da mu razliko doplača, ker je nasprotna udeleženka njegova mati.

Pritožba ni utemeljena.

Srž pritožbenih trditev je, da je solastna nepremičnina, ki je bila predmet delitve, vredna manj kot je to ugotovilo sodišče prve stopnje na podlagi izvedenskega mnenja sodnega cenilca I.Z.. Pri tem pritožnica izpostavlja dejstvo, da je v solastno nepremičnino vlagala, sodni cenilec pa pri izdelavi cenitve tega ni upošteval. S takimi pritožbenimi navedbami nasprotna udeleženka ne more uspeti. Najprej zato, ker pred sodiščem prve stopnje ni navajala, da je kakorkoli vlagala v solastno nepremičnino, temveč to uveljavlja šele v pritožbi, kar predstavlja novo dejstvo, ki ga ni navajala v skladu z 286. členom Zakona o pravdnem postopku (ZPP), v zvezi s 37. členom Zakona o nepravdnem postopku (ZNP), zato ga pritožbeno sodišče ne more upoštevati (1. odstavek 337. člena ZPP, v zvezi s 37. členom ZNP). Vsaka stranka (udeleženec) mora namreč pravočasno navesti dejstva, na katera opira svoje trditve, za dokazovanje tako navedenih dejstev pa mora sama predlagati dokaze, saj sodišče ne sme izvajati dokazov po uradni dolžnosti (razen če ne gre za nedovoljena razpolaganja z zahtevkom iz 3. člena ZPP, v zvezi s 37. členom ZNP). Tudi sicer vlaganja sama po sebi ne vplivajo na velikost solastniških deležev in ta ne morejo biti podlaga za delitev nepremičnine, ki je v solastnini udeležencev nepravdnega postopka. Če ima nasprotna udeleženka zaradi vlaganj v nepremičnino do predlagatelja kakšno terjatev, te ne more doseči v nepravdnem postopku za delitev stvari v solastnini.

Ker je pritožbeno sodišče ugotovilo, da uveljavljeni pritožbeni razlogi niso podani in tudi niso podane kake kršitve določb postopka, na katere mora paziti sodišče druge stopnje po uradni dolžnosti, je pritožbo kot neutemeljeno zavrnilo ter v skladu z določilom 2. točke 365. člena ZPP, v zvezi s 37. členom ZNP potrdilo izpodbijani sklep sodišča prve stopnje. Izrek o stroških pritožbenega postopka temelji na določilu 1. odstavka 165. člena ZPP, v zvezi s 1. odstavkom 154. člena ZPP in 37. členom ZNP. Predlagatelj mora sam trpeti stroške odgovora na pritožbo, saj z navedbami v odgovoru ni pripomogel k razjasnitvi zadeve in zato ne gre za potrebne stroške (155. in 165. člen ZPP, v zvezi s 37. členom ZNP).