Jedro

V primeru spora zaradi prerekanja terjatev dedič upnika, ki je terjatev prerekal, ne vstopi avtomatično po zakonu v položaj pravnega prednika, če temu nasprotuje. To pomeni, da dediča po pokojnem tožencu A.F. terjatve tožnika več ne prerekata in nista stranki v tem postopku, zato je bilo potrebno postopek zoper njiju končati, toliko bolj ker je medtem že postal pravnomočen ugodilni del sodbe prvostopenjskega sodišča Pd x/y, s katerim je bil ugotovljen obstoj terjatve tožnika zoper ostale upnike, ki so to terjatev prerekali. Zaradi izpodbijanega sklepa tožnik ne more imeti težav pri poplačilu na podlagi pravnomočnega dela sodbe Pd x/y, saj dediča pokojnega A.F. tožnikove terjatve ne bosta mogla več izpodbijati. To je v stečajnem postopku lahko storil le pokojni upnik.

Izpodbijani sklep ni procesna ovira za tožnikovo poplačilo iz stečajne mase na podlagi pravnomočne sodbe prvostopenjskega sodišča Pd x/y.

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi sklep sodišča prve stopnje.

Tožnik sam krije svoje stroške pritožbenega postopka.

Obrazložitev

: Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje zavrglo tožbo za ugotovitev obstoja prerekane terjatve tožnika proti toženi stranki I. T., p.o. - v stečaju, v višini 4,330.776,31 SIT z zakonitimi zamudnimi obrestmi od izdaje sklepa o napotitvi na pravdo do dne plačila in za povrnitev stroškov postopka. Odločilo je, da tožnik sam krije svoje stroške postopka.

Zoper takšen sklep se iz pritožbenega razloga zmotne uporabe materialnega prava pritožuje tožnik. Navaja, da se razlogi izpodbijane sodbe v ničemer ne nanašajo na stečajnega dolžnika, kljub temu, da je v sklepu naveden kot tretjetožena stranka. Stečajni dolžnik nima nobenih pravnih naslednikov, ki bi jih bilo potrebno pozivati, da nadaljujejo postopek. Stečajni dolžnik je prerekal del prijavljene terjatve, zato zavrženje tožbe zoper njega ni mogoče. Prvo in drugotožena stranka sta podedovali terjatev iz naslova premalo izplačanih plač, zato se lahko izjavita tudi o obstoju oziroma neobstoju terjatev drugih upnikov. Glede na to, da je to storil že njun pravni prednik, avtomatično vstopita v njegov položaj tudi glede pravd, ki so bile sprožene zaradi prerekanja terjatve. Sodba, s katero sodišče odloči o prerekani terjatvi, odpravlja procesne ovire za poplačilo upnika ob glavni razdelitvi. Ker gre za eno samo terjatev, je mogoče o obstoju terjatve odločati le v pravdi proti vsem upnikom, ki so terjatev prerekali. S tem, ko je sodišče prve stopnje tožbo zoper pravna naslednika A. F. zavrglo, obstoja terjatve ni ugotavljalo v razmerju do vseh upnikov, ki so jo prerekali, zato se tožnik ne more poplačati iz stečajne mase, kljub temu, da je bila terjatev v postopku proti ostalim upnikom (sodba istega sodišča opr. št. Pd 766/96) v pretežnem delu ugotovljena. Tožnik predlaga, da pritožbeno sodišče izpodbijani sklep razveljavi in zadevo vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje.

Pritožba ni utemeljena.

Na podlagi drugega odstavka 350. čl. Zakona o pravdnem postopku (ZPP - Ur. l. RS št. 26/99) v zvezi s 366. čl. ZPP je pritožbeno sodišče izpodbijani sklep preizkusilo v mejah razloga, ki je naveden v pritožbi, pri tem pa je po uradni dolžnosti pazilo na bistvene kršitve določb pravdnega postopka iz 1., 2., 3., 6., 7., 8., 11., 12. in 14. tč. drugega odstavka 339. čl. ZPP in na pravilno uporabo materialnega prava.

Tožnik sicer pravilno opozarja, da je v primeru, ko upnik toži več drugih stečajnih upnikov, ki so v stečajnem postopku prerekali njegovo terjatev, možna le istočasna in enako se glaseča sodba, saj gre za enotno sosporništvo. Navedeno pomeni, da je sodišče prve stopnje ravnalo nepravilno, ko je odločilo, da se zahtevek zoper pokojnega toženca A. F. obravnava ločeno, saj to pri enotnih sospornikih ni možno. Razen tega so upniki, ki so terjatev prerekali in stečajni upravitelj nujni sosporniki, zaradi česar je stečajni upravitelj, kot tožena stranka moral nastopati tako v tem sporu, kot v sporu preostalih upnikov, ki se je vodil pod opr. št. Pdp 63/2001. Vendar pa nepravilna razdružitev zadeve ne vpliva na zakonitost in pravilnost sklepa o zavrženju tožbe.

Tožnik neutemeljeno graja dejstvo, da v tem sporu kot tretjetožena stranka nastopa stečajni dolžnik. Stečajni dolžnik je v sporih upnikov, ki so prerekali terjatve, nujni sospornik, zato prvostopenjsko sodišče kot stranki ni moglo obravnavati samo prvo in drugotoženih dedičev pokojnega A. F., temveč tudi stečajnega dolžnika. Razlogi za zavrženje tožbe se v resnici nanašajo le na prvo in drugotoženo stranko, učinki pa se raztezajo tudi na stečajnega dolžnika, kot nujnega sospornika.

Pritožbeno sodišče soglaša s stališčem sodišča prve stopnje, da v primeru spora zaradi prerekanja terjatev dedič upnika, ki je terjatev prerekal, ne vstopi avtomatično po zakonu v položaj pravnega prednika, če temu nasprotuje. Navedeno pomeni, da dediča po pokojnem tožencu A. F. terjatve tožnika več ne prerekata in nista stranki v tem postopku, zato je bilo potrebno postopek zoper njiju končati, toliko bolj ker je medtem že postal pravnomočen ugodilni del sodbe prvostopenjskega sodišča opr. št. Pd 766/96, s katerim je bil ugotovljen obstoj terjatve tožnika zoper ostale upnike, ki so to terjatev prerekali. Zaradi izpodbijanega sklepa tožnik ne more imeti težav pri poplačilu na podlagi pravnomočnega dela sodbe opr. št. Pd 766/96, saj dediča pokojnega A. F. tožnikove terjatve ne bosta mogla več izpodbijati, to je v stečajnem postopku lahko storil le pokojni upnik.

Izpodbijani sklep ni procesna ovira za tožnikovo poplačilo iz stečajne mase na podlagi pravnomočne sodbe prvostopenjskega sodišča, opr. št. Pd 766/96, kar sicer zmotno zatrjuje tožnik v pritožbi.

Pritožbeno sodišče ugotavlja, da zatrjevani pritožbeni razlog ni podan, prav tako niso podani razlogi, na katere pazi po uradni dolžnosti, zato je na podlagi 353. čl. ZPP v zvezi s 366. čl. ZPP pritožbo zavrnilo kot neutemeljeno in potrdilo izpodbijani sklep.

Tožnik s pritožbo ni uspel, zato v skladu z načelom odgovornosti za uspeh, kot ga določa 154. čl. ZPP, sam krije svoje stroške pritožbenega postopka.