Jedro

Kadar gre za primer, ko je bil postopek uveden na zahtevo stranke, dejansko stanje, ugotovljeno s strani organa, pa se ne sklada z dejanskim stanjem, ki ga je navedla stranka, temveč je takšno, da ni mogoče ugoditi zahtevku stranke, ni mogoče odločati v skrajšanem ugotovitvenem postopku v skladu s 144. členom ZUP, ker je treba zaradi zavarovanja njenih pravic ali koristi stranko zaslišati oziroma ji dati možnost, da se stranka o novo ugotovljenem dejstvu, ki je drugačno od tistega, ki ga je navajala stranka, izjavi. Zato bi moral organ za brezplačno pravno pomoč pred izdajo izpodbijane odločbe tožečo stranko z ugotovljenih dejanskim stanjem, ki se nanaša na vsebinsko zavrnitev njene prošnje za brezplačno pravno pomoč, seznaniti in ji dati možnost, da se o tem izjavi.

Izrek

Tožbi se ugodi. Izpodbijana odločba Okrožnega sodišča v Murski Soboti, št. Bpp 416/2021-2 z dne 16. 8. 2021 se odpravi in se zadeva vrne istemu organu v ponovni postopek.

Obrazložitev

1. Z izpodbijano odločbo je Organ za brezplačno pravno pomoč Okrožnega sodišča v Murski Soboti (v nadaljevanju Organ za BPP) zavrnil prošnjo tožnice, da se ji dodeli brezplačna pravna pomoč (v nadaljevanju BPP) za pravno svetovanje in zastopanje v zvezi z revizijo zoper sklep Višjega sodišča v Mariboru opr. št. I Cp 159/2021 v zvezi s sklepom Okrajnega sodišča v Mariboru, opr. št. III P 567/2020 z dne 25. 2. 2021. 2. Iz obrazložite izpodbijane odločbe izhaja, da prošnja tožnice ne vsebuje vsebinskega kriterija za dodelitev BPP v skladu s 24. členom Zakona o brezplačni pravni pomoči (v nadaljevanju ZBPP). Tožena stranka je ugotovila, da tožnica v zadevi opr. št. III P 567/2020 z dne 25. 2. 2021, ki je bila zavržena, ne uveljavlja civilno pravnega razmerja, kot ga opredeljuje 1. člen Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) ali prvi odstavek 1. člena Zakona o nepravdnem postopku (v nadaljevanju ZNP). Tako je očitno že na prvi pogled razvidno, da prosilka nima izgleda za uspeh z morebitno vložitvijo izrednih pravnih sredstev v navedeni zadevi, saj ne gre za pravno razmerje, o katerem lahko odloča sodišče splošne pristojnosti. Zato je pričakovanje oziroma zahtevek prosilke na plačilo 9.000,00 EUR in 18.000,00 EUR zaradi zatrjevanja nepravilnosti pri ocenjevanju pri petih predmetih v očitnem nesorazmerju z dejanskim stanjem stvari in zadeva nima verjetnega izgleda za uspeh (1. alineja prvega odstavka 24. člena ZBPP).

3. Zoper zgoraj navedeno odločitev tožnica vlaga tožbo v tem upravnem sporu in predlaga odpravo izpodbijane odločbe. Navaja, da odločbo izpodbija v celoti, saj na podlagi zakona sodišče ne more zavrniti njene popolne vloge za brezplačno pravno pomoč iz neutemeljenega razloga. Možno je namreč nadaljevati postopek pred sodiščem z revizijo zoper sklep Višjega sodišča v Mariboru, ki tudi nima zakonske podlage za zavrnitev njene pritožbe.

4. Tožena stranka na tožbo ni odgovorila, je pa sodišču posredovala upravni spis.

5. Tožba je utemeljena.

6. Iz podatkov upravnega spisa izhaja, da je tožena stranka odločbo izdala po tem, ko je ugotovila, da je zadeva, za katero tožnica prosi za BPP očitno nerazumna, saj ne spada v civilnopravno področje, zato bi bila z vložitvijo revizije neuspešna. Na podlagi tako ugotovljenih dejstev je ugotovila, da tožnica ne izpolnjuje vsebinskega pogoja za dodelitev BPP, zato je njeno prošnjo zavrnila.

7. Sodišče ugotavlja, da je organ za BPP odločil v skrajšanem ugotovitvenem postopku, ne da bi pred izdajo odločbe stranki omogočil, da se o njegovih dejanskih zaključkih, ki so bili podlaga za sprejeto odločitev, izjavi. Kadar gre za primer, ko je bil postopek uveden na zahtevo stranke, dejansko stanje, ugotovljeno s strani organa, pa se ne sklada z dejanskim stanjem, ki ga je navedla stranka, temveč je takšno, da ni mogoče ugoditi zahtevku stranke, ni mogoče odločati v skrajšanem ugotovitvenem postopku v skladu s 144. členom ZUP, ker je treba zaradi zavarovanja njenih pravic ali koristi stranko zaslišati,1 oziroma ji dati možnost, da se stranka o novo ugotovljenem dejstvu, ki je drugačno od tistega, ki ga je navajala stranka, izjavi. Zato bi moral organ za BPP pred izdajo izpodbijane odločbe tožečo stranko z ugotovljenih dejanskim stanjem, ki se nanaša na vsebinsko zavrnitev njene prošnje za BPP, seznaniti in ji dati možnost, da se o tem izjavi. To izhaja tudi iz sedaj že ustaljene upravnosodne prakse.2 Zaradi izvedenega skrajšanega ugotovitvenega postopka pa tožnica pred izdajo izpodbijane odločbe dejansko ni imela možnost ugovarjati ugotovljenemu dejanskemu, čeprav bi jo morala imeti.

8. Načelo zaslišanja stranke oz. pravica do izjave in sodelovanja v postopku iz prvega odstavka 9. člena ZUP je eno izmed temeljnih načel upravnega postopka. Preden se izda odločba, je treba dati stranki možnost, da se izjavi o vseh dejstvih in okoliščinah, ki so pomembne za odločbo (zaslišanje stranke). Podrobneje je pravica do izjave konkretizirana v 146. členu ZUP, ki v prvem in drugem odstavku določa, da ima stranka pravico udeleževati se ugotovitvenega postopka in za dosego namena, ki ga ima ta postopek, dajati potrebne podatke ter braniti svoje pravice in z zakonom zavarovane koristi, navajati sme dejstva, ki utegnejo vplivati na rešitev zadeve in izpodbijati pravilnost ugotovljenih dejstev, ki se ne ujemajo z njenimi navedbami. Vse do izdaje odločbe ima pravico dopolnjevati in pojasnjevati svoje trditve. Posledično pa v skladu s četrtim odstavkom 146. člena ZUP pristojni organ ne sme izdati odločbe, preden ne da stranki možnosti, da se izreče o dejstvih in okoliščinah, ki so pomembna za izdajo odločbe.

9. Ker tožena stranka pred izdajo izpodbijane odločbe tožnici ni dala možnosti, da se izjavi o odločilnih dejstvih, je podana po uradni dolžnosti ugotovljena bistvena kršitev pravil upravnega postopka iz 3. točke drugega odstavka 237. člena ZUP v zvezi s tretjim odstavkom 27. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1). Sodišče je zato v skladu s 3. točko prvega odstavka 64. člena ZUS-1 tožbi ugodilo in izpodbijano odločbo odpravilo ter v skladu s tretjim odstavkom 64. člena ZUS-1 zadevo vrnilo toženi stranki v ponovni postopek. V slednjem bo morala le-ta ponovno odločiti o tožničini prošnji za BPP. Če bo pri tem ugotovila, da tožnica pogojev za dodelitev BPP ne izpolnjuje, bo morala o teh svojih ugotovitvah pred izdajo negativne odločbe tožnici določiti primeren rok, da se bo lahko o njih izjavila.

10. V obravnavani zadevi je sodišče v skladu s prvim odstavkom 59. člena ZUS-1 odločilo na seji in ni razpisalo glavne obravnave, saj je bilo že na podlagi tožbe, izpodbijanega akta in upravnega spisa očitno, da je treba tožbi ugoditi in izpodbijano odločbo odpraviti.

1 Tako Erik Kerševan in Vilko Androjna: Upravno procesno pravo, Upravni postopek in upravni spor, 2. spremenjena in dopolnjena izdaja, GV založba, Ljubljana 2017, str. 287. 2 Tako sodbe UPRS II U 182/2021 z dne 2. 9. 2021, II U 158/2021 z dne 18. 8. 2021, II U 167/2021 z dne 13. 7. 2021, I U 180/2019-6 z dne 13. 2. 2019, I U 1784/2019-9 z dne 25. 10. 2018, I U 2430/2018-6 z dne 19. 12. 2018, II U 229/2018-7 z dne 12. 9. 2018, I U 1734/2011 z dne 8. 11. 2011, I U 1892/2019-11 z dne 28. 1. 2020, II U 300/2019-9 z dne 3. 7. 2019, I U 2056/2018 z dne 22. 11. 2018 in druge.