Samo zamislim si kaj bi rada da piše v sodbi, to vpišem v iskalnik, in dobim kar sem iskala. Hvala!
Tara K., odvetnica
Sodišče druge stopnje ne bi smelo presojati vprašanja pasivne legitimacije le na podlagi priložene pogodbe. Ob upoštevanju tožničine pravice do dokaza bi namreč moralo, v skladu s pravili proste dokazne ocene, presojati pomen ostalih izvedenih dokazov glede položaja toženke kot stranke pogodbe. Ker je pritožbeno sodišče dolžno razpisati obravnavo, če je za popolno ugotovitev dejanskega stanja treba ponoviti vse ali le nekatere od že izvedenih dokazov, je zaradi opustitve pritožbene obravnave v tej zadevi utemeljen revizijski očitek o bistveni kršitvi določb pravdnega postopka in sicer iz 8. in (posledično tudi iz) 10. točke drugega odstavka 339. člena ZPP. Namen pritožbene obravnave je namreč ravno v tem, da se pravdnim strankam v skladu z načeli neposrednosti, ustnosti in kontradiktornosti omogoči izjavljanje o navedbah nasprotne stranke, pa tudi o morebitnih novih materialno - ali procesnopravnih naziranjih sodišča druge stopnje.
Reviziji se ugodi, izpodbijana sodba se razveljavi in zadeva vrne pritožbenemu sodišču v novo sojenje.
Odločitev o stroških revizijskega postopka se pridrži za končno odločbo.
1. Sodišče prve stopnje je zavrnilo odškodninski zahtevek za plačilo 28.800,00 EUR, saj v ravnanju toženke ni našlo protipravnosti.
2. Sodišče druge stopnje je izpodbijano sodbo potrdilo, vendar iz drugih razlogov. Ugotovilo je, da toženka ni bila stranka pogodbe, in ugodilo ugovoru pasivne legitimacije.
3. Vrhovno sodišče je na predlog tožnice s sklepom III DoR 56/2014-10 z dne 8. 7. 2014 dopustilo revizijo glede vprašanja: Ali je pravilno ravnanje sodišča druge stopnje, ki je zgolj na podlagi pogodbe ugodilo ugovoru pasivne legitimacije, ali bi moralo sodišče druge stopnje ugovor presojati tudi v okviru drugih izvedenih dokazov in v ta namen postopati skladno z določbo drugega odstavka 347. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP).
4. Na podlagi navedenega sklepa je tožnica zaradi bistvenih kršitev določb pravdnega postopka in zmotne uporabe materialnega prava vložila revizijo zoper sodbo sodišča druge stopnje, v kateri Vrhovnemu sodišču predlaga razveljavitev izpodbijane sodbe z vrnitvijo zadeve v ponovno odločanje sodišču druge stopnje oziroma (podrejeno) razveljavitev izpodbijane in prvostopenjske sodbe z vrnitvijo zadeve v ponovno odločanje sodišču prve stopnje.
5. Toženka na revizijo ni odgovorila.
6. Po določbi drugega odstavka 371. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) sodišče v primeru dopuščene revizije preizkusi izpodbijano odločbo samo v tistem delu in glede tistih konkretnih pravnih vprašanj, glede katerih je bila revizija dopuščena.
Relevantno procesno dejansko stanje:
7. Sodišče prve stopnje je na podlagi priloženih listin in izvedenega dokaza z zaslišanjem strank spora po zakonitih zastopnikih ugotovilo, da sta pravdni stranki dne 1. 3. 2007 sklenili Pogodbo št. 13 (v nadaljevanju pogodbo), s katero je tožnica toženki odplačno oddala v najem plovilo N. Sodišče prve stopnje je zavrnilo ugovor pomanjkanja pasivne legitimacije toženke, „saj je bilo nedvomno ugotovljeno, da je pogodbo s tožnico sklenila prav toženka“ (4. stran prvostopenjske sodbe).
8. Sodišče druge stopnje je v pritožbenem postopku v okviru preizkusa pravilne uporabe materialnega prava ugotovilo, da je pogodbo v tem sporu sklenila družba I. s sedežem v ZDA in posledično toženka (kot K., d. o. o.) ne more nositi posledic sklenjene pogodbe (7. točka obrazložitve drugostopenjske sodbe).
Revizijske navedbe:
9. Revidentka konkretizira uveljavljano bistveno kršitev iz 8. točke drugega odstavka 339. člena ZPP v postopku pred sodiščem druge stopnje, saj zatrjuje, da je pritožbeno sodišče prekršilo „obveznost oprave dokazne ocene“ s tem, ko je svojo odločitev o utemeljenosti ugovora pasivne legitimacije utemeljilo le z vsebino pogodbe ter pri tem ni upoštevalo drugih pravno relevantnih dokazov, kot je to storilo sodišče prve stopnje.
Presoja utemeljenosti revizije:
10. Za odločitev v tej zadevi je bistveno, da vprašanje strank sklenjene pogodbe ni vprašanje materialnega prava temveč dejansko vprašanje. Ne gre namreč za razlago (pisne) pogodbe temveč za dejansko ugotavljanje prave pogodbene volje strank pri sklenitvi pravnega posla. Kljub pogodbenemu zapisu o lastniku plovila „I., ki ga zastopa K., d. o. o.“, je za revizijsko presojo bistveno tožničino konkretizirano zatrjevanje pred sodiščem prve stopnje, da je pogodbo sklenila in podpisala toženka preko svojega zakonitega zastopnika ter da je v uvodu pogodbe zgolj napačno navedena (tudi) firma „I.“ Dejstvo sklenitve pogodbe s toženko je tožnica dokazovala tudi z izpovedbama zakonitih zastopnikov in listinskimi dokazi. Ob tem se je izrecno sklicevala na dopis direktorja toženke odvetnici tožnice, iz katerega izhaja, da se je kot direktor družbe K., d. o. o., dogovoril za najem spornega plovila (priloga A3).
11. Zatorej sodišče druge stopnje ne bi smelo presojati vprašanja pasivne legitimacije le na podlagi priložene pogodbe. V skladu s pravili proste dokazne ocene bi moralo presojati pomen tudi ostalih izvedenih dokazov glede položaja toženke kot stranke pogodbe. Ker je pritožbeno sodišče dolžno razpisati obravnavo, če je za popolno ugotovitev dejanskega stanja treba ponoviti vse ali le nekatere od že izvedenih dokazov, je zaradi opustitve pritožbene obravnave v tej zadevi utemeljen revizijski očitek o bistveni kršitvi določb pravdnega postopka in sicer iz 8. in (posledično tudi iz) 10. točke drugega odstavka 339. člena ZPP. Namen pritožbene obravnave je namreč ravno v tem, da se pravdnim strankam v skladu z načeli neposrednosti, ustnosti in kontradiktornosti omogoči izjavljanje o navedbah nasprotne stranke, pa tudi o morebitnih novih materialno - ali procesnopravnih naziranjih sodišča druge stopnje. Še zlasti je to pomembno v primerih, kot je tudi obravnavani, ko lahko presoja pritožbenega sodišča pripelje do neugodne pravnomočne sodbe iz povsem drugih razlogov kot izhajajo iz prvostopenjske sodbe. V obravnavanem primeru je namreč tožnica spričo ravnanja sodišča prve stopnje lahko utemeljeno sklepala, da je bistvo spora presoja o zatrjevani protipravnosti ravnanja toženke kot odločilen element uveljavljanega odškodninskega zahtevka. Sodišče druge stopnje bi zato v tem primeru ugovor pasivne legitimacije moralo presojati tudi v okviru drugih izvedenih dokazov in v ta namen postopati skladno z določbo drugega odstavka 347. člena ZPP.
Odločitev o reviziji:
12. Glede na obrazloženo je Vrhovno sodišče reviziji ugodilo, izpodbijano sodbo razveljavilo in zadevo vrnilo v novo sojenje sodišču druge stopnje (prvi odstavek 379. člena ZPP) (I. točka izreka).
Stroški revizijskega postopka:
13. Odločitev o revizijskih pravdnih stroških temelji na določbi tretjega odstavka 165. člena ZPP (II. točka izreka).