Up-920/08

20. 5. 2008

SKLEP

Senat Ustavnega sodišča je v postopku za preizkus ustavne pritožbe, ki jo je vložil Jožef Sekolovnik, Beltinci, na seji 20. maja 2008

sklenil:

Ustavna pritožba zaradi kršitve človekovih pravic v postopku odločanja o varstvu in vzgoji ter preživljanju mladoletnega otroka, ki je tekel pred Okrožnim sodiščem v Murski Soboti v zadevi št. P 110/2007, se zavrže.

Obrazložitev

1.Pritožnik z ustavno pritožbo formalno izpodbija sodne odločbe, izdane v pravdnem postopku, v katerem je sodišče odločalo o varstvu in vzgoji ter preživljanju mladoletnih otrok ter o določitvi stikov. Po vsebini pa se očitki pritožnika nanašajo predvsem na dolgotrajnost postopka, ki je privedla do popolne odtujenosti mladoletne hčere, s tem pa naj bi bilo pritožniku onemogočeno dejansko uresničevanje starševskih pravic in dolžnosti (54. člen Ustave). Pritožnik poudarja, da je razlog za dolgotrajnost postopka predvsem nesodelovanje matere v postopku. Prepričan je, da je sodno varstvo v tem primeru prišlo prepozno in da so zaradi dolgotrajnosti postopka mladoletni hčeri nastale nepopravljive škodljive posledice za nadaljnje življenje. Zato meni, da so kršene pravice iz prvega odstavka 23. člena in 54. člena Ustave, pa tudi prvega odstavka 6. člena Konvencije o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin (Uradni list RS, št. 33/94, MP, št. 7/94 – v nadaljevanju EKČP) ter 5. člena Protokola št. 7 h EKČP.

2.Po prvem odstavku 50. člena Zakona o Ustavnem sodišču (Uradni list RS, št. 64/07 – ur. p. b. – v nadaljevanju ZUstS) je ustavno pritožbo mogoče vložiti zoper posamični akt državnega organa, organa lokalne skupnosti ali nosilca javnih pooblastil. Pritožnik sicer formalno našteva izpodbijane sodne odločbe, vendar za izpodbijanje le-teh nima pravnega interesa, saj je v sodnem postopku uspel.[1] Po vsebini se njegovi očitki nanašajo na ravnanje oziroma opustitev dolžnega ravnanja vseh vpletenih v sodnem postopku (tudi sodišča), ki je povzročilo dolgotrajnost postopka in posledično neučinkovitost sodnega varstva. Vendar ustavna pritožba neposredno zoper ravnanje ali opustitev dolžnega ravnanja ni mogoča. V zvezi z zatrjevano kršitvijo pravice do sojenja brez nepotrebnega odlašanja Ustavno sodišče pojasnjuje, da od 1. 1. 2007 varstvo te pravice ureja Zakon o varstvu pravice do sojenja brez nepotrebnega odlašanja (Uradni list RS, št. 49/06 – ZVPSBNO).

3.Ker v obravnavani zadevi niso izpolnjene procesne predpostavke za vložitev ustavne pritožbe, jo je senat Ustavnega sodišča zavrgel.

4.Senat je ta sklep sprejel na podlagi prve alineje prvega odstavka 55.b člena ZUstS in prve alineje drugega odstavka 46. člena Poslovnika Ustavnega sodišča (Uradni list RS, št. 86/07) v sestavi: predsednica senata mag. Marija Krisper Kramberger ter člana Jože Tratnik in Jan Zobec. Sklep je sprejel soglasno.

mag. Marija Krisper Kramberger Predsednica senata

[1]Pritožnik v ustavni pritožbi sam zapiše, da je "pravno vse rešeno in urejeno, otroka pa sta zapravljena in ne moreta zaživeti normalnega življenja".