5. 7. 2022

SKLEP

Ustavno sodišče je v postopku za preizkus pobude družbe A1 Slovenija, d. d., Ljubljana, ki jo zastopa Odvetniška pisarna Tamara Kek in partnerji, d. o. o., Ljubljana, na seji 5. julija 2022

sklenilo:

Pobuda za začetek postopka za oceno ustavnosti drugega odstavka 27.a člena Zakona o varstvu potrošnikov (Uradni list RS, št. 98/04 – uradno prečiščeno besedilo, 126/07, 86/09, 78/11, 38/14, 19/15 in 31/18) se zavrne.

OBRAZLOŽITEV

1.Pobudnica izpodbija v izreku navedeni drugi odstavek 27.a člena Zakona o varstvu potrošnikov (v nadaljevanju ZVPot). Izpodbijana določba naj bi ji onemogočala, da bi dejanske stroške opomina, kadar ti presežejo višino zakonskih zamudnih obresti, prevalila na potrošnika. Pobudnica meni, da zagotavlja javne storitve in je zato na podlagi 3. člena ZVPot dolžna s pisnim opominom pozvati potrošnika k izpolnitvi zamujene obveznosti. Pošiljanje opominov naj tako ne bi bilo prepuščeno njeni poslovni odločitvi. Pobudnica zatrjuje neskladje izpodbijane določbe z načelom enakosti pred zakonom iz drugega odstavka 14. člena Ustave, ker je v slabšem položaju kot gospodarski subjekti, ki niso dolžni pošiljati opomine v primeru zamude potrošnika ali si zaradi višjega dolga lahko povrnejo dejanske stroške opominjanja. Ker si ne more povrnitvi vseh dejanskih stroškov opominjanja, naj bi bila izpodbijana ureditev tudi v neskladju s pravico do zasebne lastnine iz 33. člena Ustave. Izpodbijana ureditev naj bi kršila tudi njeno pravico do svobodne gospodarske pobude iz 74. člena Ustave, ker naj zakonodajalec ne bi imel ustavno dopustnega cilja za poseg v to pravico, hkrati pa je ta poseg nesorazmeren.

2.Ustavno sodišče je pobudo poslalo v odgovor Državnemu zboru. Državni zbor meni, da zatrjevana kršitev drugega odstavka 14. člena Ustave ni podana, ker izpodbijana ureditev velja za vse gospodarske subjekte, če poslujejo s potrošniki. Navaja, da izpodbijana določba ne posega v pravico do svobodne gospodarske pobude, temveč pomeni le način njenega uresničevanja. Tudi če bi jo šteli za poseg v to pravico, naj bi imel zakonodajalec ustavno dopusten cilj – varstvo potrošnika. Državni zbor meni, da izpodbijana ureditev ni v neskladju s 74. členom Ustave in tudi ne s 33. členom Ustave.

3.Svoje mnenje o pobudi je dala tudi Vlada. Meni, da očitki o kršitvi drugega odstavka 14. člena Ustave niso utemeljeni, ker omejitev višine opomina zaradi zamude velja za vse gospodarske subjekte, ki poslujejo s potrošniki. Ne strinja se s pobudničino razlago zakonskih določb, da zagotavljanje elektronskih komunikacij pomeni zagotavljanje javnih storitev in da je zaradi tega dolžna pošiljati opomine iz 3. člena ZVPot. Meni, da izpodbijana ureditev tudi ni v neskladju s pravico do zasebne lastnine iz 33. člena Ustave in ne posega v pravico do svobodne gospodarske pobude iz 74. člena Ustave, temveč pomeni le način uresničevanja te pravice, kjer ima zakonodajalec široko polje proste presoje pri vzpostavljanju ekonomske politike.

4.Ustavno sodišče je odgovor Državnega zbora in mnenje Vlade poslalo pobudnici, ki je nanju odgovorila. Ne strinja se z razlago Vlade glede zakonske ureditve, po kateri naj ne bi bila dolžna pošiljati opominov ob zamudi potrošnika. Vztraja, da izpodbijana ureditev krši njene pravice iz 14., 33. in 74. člena Ustave.

5.Po drugem odstavku 26. člena Zakona o Ustavnem sodišču (Uradni list RS, št. 64/07 – uradno prečiščeno besedilo, 109/12, 23/20 in 92/21 – v nadaljevanju ZUstS) Ustavno sodišče pobudo zavrne, če od odločitve ni pričakovati rešitve pomembnega pravnega vprašanja. Ko gre za oceno ustavnosti zakona oziroma oceno ustavnosti ali zakonitosti podzakonskega predpisa, sprejme pobudo za začetek takega postopka Ustavno sodišče torej le tedaj, če bo lahko na njeni podlagi odločilo o pomembnem ustavnopravnem vprašanju. Po oceni Ustavnega sodišča pobuda ne odpira pomembnih ustavnopravnih vprašanj, na katera Ustavno sodišče še ni odgovorilo v odločbi št. U-I-27/17 z dne 18. 2. 2021 (Uradni list RS, št. 29/21), zato je pobudo zavrnilo.

6.Ustavno sodišče je sprejelo ta sklep na podlagi drugega odstavka 26. člena ZUstS v sestavi: predsednik dr. Matej Accetto ter sodnica in sodniki dr. Rok Čeferin, Dr. Dr. Klemen Jaklič (Oxford ZK, Harvard ZDA), dr. Rajko Knez, dr. Špelca Mežnar, dr. Marijan Pavčnik in Marko Šorli. Sklep je sprejelo soglasno.

dr. Matej Accetto

Predsednik