Jedro

Temeljna predpostavka za potrditev sporazuma je dejstvo, da otrokova starša ne živita ali ne bosta živela več skupaj, kar dejansko predstavlja prenehanje njune zunajzakonske skupnosti. Življenje v zunajzakonski skupnosti namreč enako kot zakonska zveza vrednotno temelji na obojestranski čustveni navezanosti, vzajemnem spoštovanju, razumevanju, zaupanju in medsebojni pomoči, pri čemer ima zunajzakonska skupnost enake pravne posledice kot sklenitev zakonske zveze.

Izrek

Pritožbi se ugodi, izpodbijani sklep se razveljavi in zadeva vrne v nadaljnje postopanje sodišču prve stopnje.

Obrazložitev

1. Z izpodbijanim sklepom je prvostopno sodišče zavrglo predlog predlagateljev za izdajo sklepa o potrditvi sporazuma glede varstva in vzgoje, stikov in preživljanja za skupnega otroka predlagateljev po razpadu njune zunajzakonske skupnosti. Predlog je zavrglo z obrazložitvijo, da predlagatelja živita skupaj na istem naslovu in sta tako kot starša dolžna preživljati svojega otroka v okviru skupnega gospodinjstva.

2. Prvostopni sklep s pritožbo izpodbija predlagateljica smiselno zaradi zmotne ugotovitve dejanskega stanja. V pritožbi navaja, da s predlagateljem dejansko živita na istem naslovu, ker sama z otrokom po razpadu zunajzakonske skupnosti ne more „iti živeti drugam, že zaradi financ“. S predlagateljem pa ne živita več skupaj, ker ima hiša dve stanovanji, pri čemer je predlagatelj službeno odsoten in prihaja domov na 14 dni. Gospodinjstvi sta ločeni. Predlaga ugodno rešitev pritožbe.

3. Pritožba je utemeljena.

4. Iz podatkov spisa izhaja, da sta predlagatelja pred pristojnim CSD sklenila sporazum o vzgoji in varstvu otrok, stikih in preživnini ter da sta navedeni sporazum z zatrjevanjem o razpadu zunajzakonske skupnosti predložila pristojnemu sodišču v potrditev sporazuma1. Temeljna predpostavka za potrditev takšnega sporazuma je dejstvo, da otrokova starša ne živita ali ne bosta živela več skupaj, kar dejansko predstavlja prenehanje njune zunajzakonske skupnosti. Na prenehanje zunajzakonske skupnosti pa ni mogoče sklepati le na podlagi dejstva, da predlagatelja živita oziroma ne živita več na istem naslovu. Povsem možno je, da predlagatelja ne živita več skupaj v smislu zunajzakonske skupnosti tudi v primeru, da bivata na istem naslovu. Življenje v zunajzakonski skupnosti namreč enako kot zakonska zveza vrednotno temelji na obojestranski čustveni navezanosti, vzajemnem spoštovanju, razumevanju, zaupanju in medsebojni pomoči, pri čemer ima zunajzakonska skupnost enake pravne posledice kot sklenitev zakonske zveze (prvi odstavek 12. člena Zakona o zakonski zvezi in družinskih razmerjih - v nadaljevanju ZZZDR). To pa pomeni, da prenehanje zunajzakonske skupnosti (prenehanje skupnega življenja staršev otrok) temelji predvsem na prenehanju zgoraj navedenih vrednot, ne pa le na okoliščini bivanja na istem naslovu, kot zmotno izhaja iz razlogov izpodbijanega sklepa. Zaradi takšne preuranjene, če ne že zmotne presoje prvostopnega sodišča o prenehanju skupnega življenja staršev otroka, je prvostopno sodišče nepravilno zavrglo predlog predlagateljev za potrditev sporazuma o vzgoji in varstvu otrok, stikih in preživnini in zato je pritožbeno sodišče odločilo, kot je razvidno iz izreka tega sklepa (2. točka 365. člena Zakona o pravdnem postopku - v nadaljevanju ZPP).

5. V nadaljnjem postopku bo prvostopno sodišče razpisalo narok za obravnavo sporazuma na katerem bo prvotno ugotavljalo (po potrebi s poizvedbami na pristojnem CSD ali zaslišanju delavcev CSD ali celo drugih oseb) ali predlagatelja ne živita več skupaj (dejansko to pomeni prenehanje zunajzakonske skupnosti predlagateljev) in v primeru ugotovitve, da dejansko ne živita več skupaj presojalo sporazum v smeri koristi otrok. V kolikor pa bo sodišče ugotovilo, da predlagatelja dejansko živita skupaj (zunajzakonska skupnost predlagateljev še obstaja) in da sporazum sklepata zaradi morebitnega izigravanja socialnih transferjev, pa bo predlog zavrnilo.

6. Pritožbeni stroški niso priglašeni.

1 Po določbah drugega odstavka 105. člena, prvega odstavka 105a. člena ter tretjega odstavka 106. člena Zakona o zakonski zvezi in družinskih razmerjih (v nadaljevanju ZZZDR) lahko predlagatelja predlagata, da sodišče v nepravdnem postopku izda sklep o sporazumu predlagateljev o vzgoji in varstvu skupnih otrok, stikih in preživnini v primeru, da ne živita več skupaj.