Jedro

Ker je bila zadnji dan pritožbenega roka sobota, se je v skladu z drugim odstavkom 101. člena ZUP rok za pritožbo iztekel s pretekom prvega naslednjega delovnika.

Izrek

Tožba se zavrne.

Obrazložitev

1. Z izpodbijanim sklepom je prvostopni upravni organ zavrgel pritožbo tožeče stranke zoper sklep o ustavitvi izvršbe št. 06122-2824/2013-46 z dne 12. 1. 2016, ki ga je izdala gradbena inšpektorica Inšpektorata RS za okolje in prostor, Območne enote Murska Sobota. V obrazložitvi ugotavlja, da je bil citirani sklep o ustavitvi izvršbe tožeči stranki vročen s fikcijo vročitve po določbi četrtega odstavka 87. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (v nadaljevanju ZUP) dne 31. 1. 2016, dne 15. 2. 2016 pa se je iztekel 15-dnevni rok za vložitev pritožbe. Pritožba zoper citirani sklep o ustavitvi izvršbe, ki jo je dne 16. 2. 2016 vložila tožeča stranka kot inšpekcijski zavezanec, je torej bila vložena prepozno.

2. Navedeno odločitev je potrdila tudi tožena stranka v pritožbenem postopku z odločbo št. 0612-390/2013-24 z dne 24. 1. 2017. V obrazložitvi sicer opozarja na nepravilno štetje roka organa prve stopnje, ki pa na pravilno ugotovitev organa prve stopnje, da je bila obravnavana pritožba vložena prepozno, ne vpliva. Navaja, da je iz sporočila o prispelem pismu, ki se nanaša na sklep o ustavitvi izvršbe z dne 12. 1. 2016 razvidno, da je bila vročitev tega sklepa poizkušena dne 14. 1. 2016 in da je zato 15-dnevni rok za prevzem citiranega sklepa začel teči že dne 15. 1. 2016 in se je iztekel dne 29. 1. 2016. Upoštevajoč določbe četrtega odstavka 87. člena ZUP in potek 15-dnevnega roka za prevzem pisma, je v konkretnem primeru, ne glede na datum dejanskega prejema sklepa, na katerega se je sklicevala tožeča stranka, treba šteti, da je bil sklep vročen dne 29. 1. 2016, kar pomeni, da je rok za vložitev pritožbe zoper citirani sklep o ustavitvi izvršbe začel teči že dne 30. 1. 2016 in bi tako moral poteči že dne 13. 2. 2016 in ne šele 16. 2. 2016 kot zmotno meni tožeča stranka. Ker pa je bila dne 13. 2. 2016 sobota, je v skladu z drugim odstavkom 101. člena ZUP, ki določa, da se v primeru, če je zadnji dan roka nedelja ali praznik ali dela prost dan, ali kakšen drugi dan, ko se pri organu, pri katerem je treba opraviti dejanje postopka, ne dela, izteče rok s pretekom prvega naslednjega delovnika, potrebno šteti, da je bil v konkretnem primeru zadnji dan za vložitev pritožbe ponedeljek 15. 2. 2016. Ker je tožeča stranka vložila pritožbo priporočeno po pošti šele v torek dne 16. 2. 2016, je njena pritožba vložena prepozno, zato jo je organ prve stopnje, v skladu z 240. členom ZUP, pravilno zavrgel. 3. Tožeča stranka s tožbo izpodbija navedeno odločitev in ponavlja pritožbene ugovore, da pritožbenega roka ni zamudila. V nadaljevanju pojasnjuje okoliščine v zvezi z rušenjem objekta, v zvezi s katerim je bil izdan inšpekcijski ukrep. Smiselno predlaga odpravo izpodbijanega sklepa.

4. Tožena stranka na tožbo ni odgovorila, je pa predložila upravne spise.

5. Tožba ni utemeljena.

6. Sodišče pritrjuje ugotovitvi tožene stranke, da je bil tožeči stranki citirani sklep o ustavitvi izvršbe vročen s fikcijo vročitve po 87. členu ZUP dne 29. 1. 2016 in ne 31. 1. 2016, kot je nepravilno navajal organ prve stopnje. Navedeno pomeni, da je 15 dnevni rok za pritožbo začel teči 30. 1. 2016 in se je iztekel 13. 2. 2016. Ker pa je bila, kot pravilno navaja tudi tožena stranka, dne 13. 2. 2016 sobota, se je v skladu z drugim odstavkom 101. člena ZUP iztekel rok za pritožbo s pretekom prvega naslednjega delovnika, to je v ponedeljek 15. 2. 2016. Upoštevaje dejstvo, ki med strankama ni sporno, da je tožeča stranka vložila pritožbo priporočeno po pošti dne 16. 2. 2016, torej po preteku 15-dnevnega roka, jo je upravni organ bil dolžan kot prepozno zavreči. Pomeni, da takšne pritožbe ni potrebno presojati glede njene utemeljenosti in tudi sodišče v upravnem sporu je dolžno preveriti le utemeljenost oziroma pravilnost procesnih razlogov (vložitev pritožbe po preteku pritožbenega roka), medtem ko tožbeni ugovori, ki se nanašajo na odločitev v zvezi z izrekom inšpekcijskega ukrepa, ne morejo biti predmet sodne presoje in so zato neutemeljeni.

7. Ker je izpodbijana odločitev pravilna in zakonita, je sodišče tožbo na podlagi prvega odstavka 63. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1) kot neutemeljeno zavrnilo.