Samo zamislim si kaj bi rada da piše v sodbi, to vpišem v iskalnik, in dobim kar sem iskala. Hvala!
Tara K., odvetnica
Zaključek sodišča prve stopnje, da bi tožnik lahko uveljavljal priznanje tehnične izboljšave in plačilo nagrade le v roku 5 let od uvedbe tehnične izboljšave v uporabo, ne drži. V spornem obdobju veljavni Zakon o varstvu izumov - tehničnih izboljšav in znakov razlikovanja (Ur. l. SFRJ št. 34/81, 3/90 in 20/90) je na petletno obdobje vezal le osnovo za izplačevanje nagrade, ne pa tudi samo priznanje tehnične izboljšave in zahtevo za izplačilo nagrade, ki je lahko dejansko vezana le na zastaralne roke, računajoč od nastanka prihranka.
Pritožbi se ugodi, izpodbijana sodba se razveljavi in se zadeva vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje.
Pritožbeni stroški so nadaljnji stroški postopka.
Z izpodbijano sodbo je sodišče prve stopnje zavrnilo tožnikov zahtevek za izplačilo inovacijske nagrade v znesku 3.894.666,40 SIT z zakonitimi zamudnimi obrestmi in tožniku naložilo, da toženi stranki povrne 678.301,60 SIT stroškov postopka. Takšno odločitev je utemeljilo z ugotovitvijo, da naj bi bila tehnična izboljšava, za katero je tožnik uveljavljal nagrado, to je sprememba krmljenja govejih pitancev s kombiniranim krmilom - pegnolažo, pri toženi stranki redno uvedena v proizvodnjo že v začetku 80 let prejšnjega stoletja, tako da je od rednega izkoriščenja te tehnične izboljšave do vložitve predloga za njeno priznanje poteklo že več kot 5 let. Po poteku tega časa pa tožnik tehnične izboljšave oziroma nagrade ne more več uveljavljati.
Zoper gornjo sodbo se pritožuje tožnik iz vseh pritožbenih razlogov in predlaga njeno spremembo v smeri ugoditve zahtevku, podredno pa predlaga njeno razveljavitev in vrnitev zadeve sodišču prve stopnje v novo sojenje. Pri tem navaja, da je prvostopno sodišče pri izdaji izpodbijane sodbe spregledalo, da je bila predmetna tehnična izboljšava pri toženi stranki tožniku in še dvema njegovima sodelavcema priznana že v letu 1990 in v letu 1991. Priznana je bila tudi inovacijska nagrada za prvi dve leti uporabe, od leta 1988 dalje, tako da je tožnik tokrat zahteval le še inovacijsko nagrado za preostala tri leta uporabe njegove tehnične izboljšave. Ker sodišče do sklepov o priznanju predmetne tehnične izboljšave sploh ni zavzelo stališča in ker je v bistvu odločalo preko obsega spora v tožnikovo škodo, naj bi s tem storilo absolutno bistveno kršitev pravdnega postopka. Poleg tega pritožba opozarja, da je bila predmet tokratne tožnikove tehnične izboljšave le optimizacija sestave krmila, poimenovanega pegnolaža, kar je bilo storjeno v letih 1986 - 1988, ne pa osnovni princip krmljenja govedi s tem krmilom, kar je bilo dejansko znano že dalj časa. O samih okoliščinah tako opredeljene tehnične izboljšave pa prvostopno sodišče dejanskega stanja naj ne bi pravilno in popolno ugotovilo.
V odgovoru na pritožbo je tožena stranka predlagala zavrnitev pritožbe in potrditev prvostopne sodbe.
Pritožba je utemeljena.
Zaključek sodišča prve stopnje, da bi tožnik lahko uveljavljal priznanje tehnične izboljšave in plačilo nagrade le v roku 5 let od uvedbe tehnične izboljšave v uporabo, ne drži. V spornem obdobju veljavni Zakon o varstvu izumov - tehničnih izboljšav in znakov razlikovanja (Ur. l. SFRJ št. 34/81, 3/90 in 20/90) je na petletno obdobje vezal le osnovo za izplačevanje nagrade, ne pa tudi samo priznanje tehnične izboljšave in zahtevo za izplačilo nagrade, ki je lahko dejansko vezana le na zastaralne roke, računajoč od nastanka prihranka.
Pritožba utemeljeno opozarja, da sodišče prve stopnje v izpodbijani sodbi ni zavzelo stališča do odločb direktorja tožene stranke z dne 22.12.1990 in 23.7.1991 o sprejemu predloga za priznanje tehnične izboljšave z nazivom "izboljšava prehrane pitancev", ki jo je pri toženi stranki prijavil tožnik z dvema sodelavcema. Glede na zaključek sodišča prve stopnje, da je tožnik tehnično izboljšavo, na podlagi katere v tem sporu uveljavlja inovacijsko nagrado, prijavil prepozno, sta predmetni odločbi lahko pomembni. Zato je v izpodbijani sodbi dejansko podano nasprotje med vsebino odločitve in razlogi sodbe ter dokaznimi listinami v spisu (priloga B3 in B2). Gre za absolutno bistveno kršitev pravdnega postopka iz 14. točke 2. odstavka 339. člena ZPP/99, zaradi katere je bilo potrebno izpodbijano sodbo razveljaviti in zadevo vrniti sodišču prve stopnje v novo sojenje.
V ponovljenem postopku, v katerem se bo sodišče prve stopnje najprej opredelilo do gornjih odločb tožene stranke, bo moralo sodišče svojo pozornost posvetiti tudi naslednjih bistvenim vprašanjem:
1. Ali je tožnik pri toženi stranki uveljavljal priznanje iste tehnične izboljšave, za katero uveljavlja plačilo nagrade v tem postopku, to je zatrjevano optimizacijo krmne mešanice krmila pegnolaže v letih 1986 - 1988?
2. Ali ni bila tožniku na podlagi sklepov delavskega sveta tožene stranke z dne 30.7.1991 (sklepov, ki se nahajata v spisu kot priloga B2) že odmerjena inovacijska nagrada od uveljavljane tehnične izboljšave in sicer za leto 1990 in prvo polletje leta 1991 ter ali mu ni bila ta nagrada tudi izplačana, tako da je tožnik z izplačano nagrado že razpolagal v obliki posojila toženi stranki in kasnejšega vložka oziroma posojila podjetju S. d.o.o.?
3. Kolikor bo sodišče ugotavljalo, da je bila tožniku v tem sporu zatrjevana tehnična izboljšava pri toženi stranki dejansko priznana, oziroma da ima njegovo delo na optimizaciji sestave krmne mešanice v letih 1986/88 res značaj tehnične izboljšave, bo moral tožnik izkazati prihranke na podlagi njegove izboljšave za uveljavljano obdobje, za katero mu nagrada dejansko še ni bila odmerjena in v kakršnikoli obliki izplačana. Pri tem bodo za izračun nagrade relevantni le prihranki, ki so bili izkazano doseženi zgolj v posledici optimizacije sestave krmila pegnolaže v letu 1988 v primerjavi z uporabo pred tem že znane in uporabljane sestave tega krmila.
Kolikor bo tožena stranka osporavala način obračuna nagrade za leto 1990 in prvo polletje 1991, kot je bil takrat pripravljen pri toženi stranki, sodišče seveda tudi za preostalo obdobje na tak pristop k izračunu, v katerega je podan utemeljen dvom tudi v revizijskem poročilu Agencije za plačilni promet, nadziranje in informiranje, oziroma njeni odločbi o oškodovanju družbenih sredstev v postopku lastninskega preoblikovanja tožene stranke (priloga C26), ne bo vezano.
Po dopolnitvi postopka zaradi razčiščenja gornjih relevantnih vprašanj in morebitnih nadaljnjih vprašanj, ki se bodo odprla tekom postopka ter ob upoštevanju pravil o dokaznem bremenu za izkaz trditev strank glede gornjih vprašanj, bo lahko sodišče o zadevi pravilno odločilo. Ob zaključku postopka bo pri tem ponovno odločilo tudi o stroških, vključno s stroški tega pritožbenega postopka.