Jedro

Po rodu lahko dobi slovensko državljanstvo le oseba, med katero obstaja že v času njenega rojstva z Republiko Slovenijo določena dejanska vez (navezna okoliščina), ki jo predstavlja slovensko državljanstvo (vsaj) enega od njenih staršev v trenutku njenega rojstva. Po zakonu se namreč domneva, da pridobi državljanstvo po rodu otrok že s samim rojstvom staršu s slovenskim državljanstvom.

Ker nobeden od tožnikovih staršev v času njegovega rojstva ni bil slovenski državljan oziroma po zakonu ni veljal za slovenskega državljana, tožnik po rodu na podlagi določbe 6. člena ZDRS slovenskega državljanstva ne more pridobiti zgolj s priglasitvijo v slovensko državljanstvo, kot velja to za otroke, rojene staršem, ki imajo v času otrokovega rojstva že pridobljeno slovensko državljanstvo.

Izrek

I. Tožba se zavrne.

II. Tožeča stranka nosi svoje stroške postopka.

Obrazložitev

1. Z izpodbijano odločbo je Upravna enota Pesnica (v nadaljevanju: upravna enota) zavrnila prošnjo tožnika, rojenega dne ... 1988 v Tuzli, državljana Bosne in Hercegovine, za priglasitev v državljanstvo Republike Slovenije (1. točka izreka) in ugotovila, da v postopku posebni stroški niso nastali (2. točka izreka).

2. Iz obrazložitve odločbe izhaja, da je tožnik vložil prošnjo za priglasitev v državljanstvo Republike Slovenije na podlagi prvega odstavka 6. člena Zakona o državljanstvu Republike Slovenije (v nadaljevanju: ZDRS). Iz listin, priloženih prošnji, je razvidno, da je tožnik star 32 let in da je njegov oče A. A. pridobil državljanstvo Republike Slovenije na podlagi odločbe št. 1311/34-XVII-340.834 z dne 23. 1. 2003 v skladu z 10. členom ZDRS. Glede mame tožnika, B. B., upravna enota po vpogledu v uradne evidence ugotavlja, da je ta državljanka Bosne in Hercegovine in da ima izdano dovoljenje za začasno prebivanje za družinskega člana slovenskega državljana z veljavnostjo od 19. 12. 2016 do 19. 12. 2021. 3. Ker nobeden od tožnikovih staršev od njegovega rojstva ni bil državljan Republike Slovenije (njegov oče je slovenski državljan postal šele leta 2003, to je 15 let po tožnikovem rojstvu), tožnik po ugotovitvi upravne enote ne izpolnjuje pogoja za pridobitev slovenskega državljanstva na podlagi priglasitve po 1. točki prvega odstavka 6. člena ZDRS.

4. Z izpodbijano odločitvijo se strinja tudi Ministrstvo za notranje zadeve (v nadaljevanju: ministrstvo), ki je tožnikovo pritožbo kot neutemeljeno zavrnilo. Glede navedb v pritožbi je ministrstvo pojasnilo, da daje 6. člen ZDRS možnost pridobitve državljanstva tudi posamezniku po osemnajstem letu starosti, ki je bil rojen v tujini, če je bil eden od njegovih staršev ob njegovem rojstvu slovenski državljan v smislu 5. člena ZDRS, če starši v času pred njegovo polnoletnostjo otroka niso priglasili v slovensko državljanstvo po 5. členu ZDRS. Predlog „od“ se skupaj z rodilnikom uporablja tudi za izražanje časovne meje, ki pomeni začetek dogajanja (SSKJ), v določbi 6. člena ZDRS pa nakazuje začetek dogajanja oziroma rojstvo osebe. Glede sklicevanja tožnika na neustavnost zakonske ureditve v 6. členu ZDRS pa ministrstvo pojasnjuje, da lahko presojo ustavnosti opravi zgolj Ustavno sodišče Republike Slovenije, zaradi česar preizkus pritožbenih navedb v tem delu presega obseg preizkusa izpodbijane odločbe.

5. Zoper odločbo o zavrnitvi prošnje za priglasitev v državljanstvo Republike Slovenije je tožnik vložil tožbo v upravnem sporu, in sicer iz razloga nepravilne uporabe materialnega prava. Meni namreč, da upravna organa določbe 1. točke prvega odstavka 6. člena ZDRS nista razlagala in uporabila pravilno, ko sta štela, da mora biti eden od staršev osebe, ki se priglaša v slovensko državljanstvo, državljan Republike Slovenije ves čas od rojstva do dane izjave za priglasitev v slovensko državljanstvo. Če bi zakonodajalec to želel, bi to v zakonu izrecno napisal. Ker takšne zahteve ni postavil, z razlago ni dopustno določati dodatnih omejitev oziroma pogojev za pridobitev pravice, ki jih zakon ne vsebuje in s tem prebijati zunanje meje, ki jih postavlja gramatikalna razlaga predpisa. Po mnenju tožnika po navedeni določbi zadostuje, da je bil eden od staršev vlagatelja prošnje v kateremkoli trenutku od njegovega rojstva do dane izjave državljan Republike Slovenije, ta pogoj pa tožnik izpolnjuje.

6. Razlaga določbe 1. točke prvega odstavka 6. člena ZDRS upravnih organov je po mnenju tožnika tudi v nasprotju z določbama 12. in 14. člena Ustave Republike Slovenije (v nadaljevanju: Ustava RS). Ob razlagi določbe, kakršno sta uporabila upravna organa, so namreč osebe v enakih položajih obravnavane neenako brez stvarno utemeljenega razloga. Po 6. členu ZDRS lahko namreč postanejo slovenski državljani le tisti otroci, ki so se rodili po tem, ko je eden od njihovih staršev že pridobil slovensko državljanstvo. Otroci, rojeni pred pridobitvijo slovenskega državljanstva enega od staršev, so z otroci, rojenimi po pridobitvi državljanstva enega od staršev, v bistveno podobnem oziroma celo identičnem položaju, pri čemer okoliščina, ki je ključna po 6. členu ZDRS (datum pridobitve državljanstva), ne izvira iz sfere otrok pač pa iz sfere enega od staršev. Pravni položaj tistih otrok, katerih starši postanejo slovenski državljani po njihovem rojstvu, je namreč ob takšni interpretaciji brez razumnega razloga bistveno slabši od pravnega položaja otrok, katerih starši so postali državljani Republike Slovenije že pred njihovim rojstvom. Razlaga zakonske določbe upravnih organov je zato po mnenju tožnika arbitrarna in v nasprotju z ustavnim načelom enakosti (drugi odstavek 14. člen Ustave RS), v nasprotju pa je tudi z določbo o usklajenosti upravnih aktov (153. člen Ustave RS).

7. Ker upravna organa v postopku nista odgovorila na očitek o neenaki obravnavi vlagateljev, je bila v postopku kršena tudi pravica tožnika do enakega varstva pravic (22. člen Ustave RS).

8. Glede na obrazloženo tožnik sodišču predlaga, da tožbi ugodi in izpodbijano odločbo (podrejeno pa tudi drugostopno) odločbo odpravi ter vrne zadevo Upravni enoti Pesnica v ponovni postopek. Zahteva tudi povračilo stroškov postopka z zakonskimi zamudnimi obrestmi.

9. V odgovoru na tožbo toženka vztraja pri izpodbijani odločitvi in sodišču predlaga, da tožbo kot neutemeljeno zavrne.

K točki I izreka:

10. Tožba ni utemeljena.

11. Predmet sodne presoje v obravnavani zadevi je vprašanje, ali je tožnik upravičen do državljanstva Republike Slovenije na podlagi pravil o pridobitvi državljanstva po rodu, in sicer pod pogoji, ki po zakonu veljajo za pridobitev državljanstva na podlagi priglasitve polnoletne osebe, rojene v tujini enemu od staršev s slovenskim državljanstvom.

12. Med strankama ni sporno, da je tožnik rojen v Bosni in Hercegovini in da v času njegovega rojstva leta 1988 nobeden od njegovih staršev ni imel slovenskega državljanstva. Sporno pa je, ali je tožnik po 6. členu ZDRS po rodu na podlagi priglasitve upravičen do slovenskega državljanstva po očetu, ki je z naturalizacijo, torej s sprejemom v državljanstvo na podlagi prošnje, slovensko državljanstvo pridobil leta 2003. 13. Po pravni teoriji predstavlja državljanstvo pravno vez med posameznikom ter državo, ki mora biti pristna in učinkovita, odraža pa se v pravicah, obveznostih ter pravnih koristih posameznika v odnosu do države. Vprašanje načinov ter pogojev pridobitve državljanstva je domena suverene države in stvar njene notranje pravne ureditve.1

14. Ustava RS pravice do državljanstva ne priznava in glede vprašanja slovenskega državljanstva v 12. členu napotuje na zakonsko ureditev.2 Določitev načinov in pogojev pridobitve državljanstva Republike Slovenije je tako po ustavi v celoti zaupana zakonodajalcu, ki je v ZDRS določil, da je slovensko državljanstvo mogoče med drugim pridobiti tudi po rodu, to je ob rojstvu, upoštevaje t. i. načelo krvne zveze.3 Po tem načelu pridobi slovensko državljanstvo otrok avtomatično s trenutkom rojstva, če je ob njegovem rojstvu vsaj eden od staršev slovenski državljan (4. člen ZDRS). Po rodu pa lahko otrok slovensko državljanstvo po 5. členu ZDRS pridobi tudi kasneje (po rojstvu), s t. i. priglasitvijo, in sicer do dopolnjenega osemnajstega leta, če je rojen v tujini in je bil ob njegovem rojstvu eden od njegovih staršev državljan Republike Slovenije, drugi pa je bil tuj državljan, če je v času do njegove polnoletnosti (po tistem od staršev, ki je slovenski državljan ali po njegovem skrbniku) priglašen v slovensko državljanstvo ali če se je do dopolnjenega osemnajstega leta starosti dejansko za stalno naselil v Republiki Sloveniji z roditeljem, ki je državljan Republike Slovenije (prvi odstavek 5. člen ZDRS). Zakon pa po rodu omogoča pridobitev slovenskega državljanstva na podlagi priglasitve tudi polnoletni osebi, ki je starši oziroma skrbniki pod pogoji iz 5. člena ZDRS niso priglasili v slovensko državljanstvo, če do dopolnjenega 36. leta starosti da izjavo, da se priglaša kot državljan Republike Slovenije in izpolnjuje naslednja pogoja:

1. da je od njenega rojstva do dane izjave eden od staršev državljan Republike Slovenije oziroma da je bil državljan Republike Slovenije do smrti, če je umrl pred dano izjavo,

2. da ji po dopolnjenem osemnajstem letu starosti državljanstvo Republike Slovenije ni prenehalo na podlagi odpusta, odreka ali odvzema (prvi odstavek 6. člena ZDRS).

15. Določbo 6. člena ZDRS, ki tudi polnoletni osebi omogoča pridobitev slovenskega državljanstva po rodu s priglasitvijo, je po presoji sodišča treba razlagati v skladu z namenom, ki ga je zakonodajalec zasledoval pri tem načinu pridobitve slovenskega državljanstva. Ta namen je razviden tudi iz pogojev, ki jih mora po zakonu izpolnjevati oseba, ki želi na ta način pridobiti slovensko državljanstvo.

16. Kot izhaja iz veljavne zakonske ureditve, je bil namen zakonodajalca, da se po rodu omogoči pridobitev slovenskega državljanstva le osebam, katerih vsaj eden od staršev je bil v času oziroma v trenutku njihovega rojstva že slovenski državljan. Tako v primeru pridobitve državljanstva po rodu po 4. členu4 (ob rojstvu otroka) kot tudi po 5. členu5 ZDRS (v primeru priglasitve v državljanstvo do dopolnjenega osemnajstega leta starosti otroka) je namreč zakonodajalec izrecno kot relevantnega določil čas rojstva otroka s tem, ko je kot pogoj določil zahtevo, da mora biti ob rojstvu otroka (vsaj) eden od staršev slovenski državljan. Ob uporabi sistemske razlage predpisa je zato tudi v primeru po 6. členu ZDRS, ko se v državljanstvo priglaša polnoletna oseba, ključno državljanstvo staršev te osebe ob rojstvu, kot velja to tudi po 4. in 5. členu ZDRS. Opisano vsebino zakonske določbe poleg namenske (teleološke) in sistemske razlage potrjuje tudi jezikovna razlaga predpisa. Besedna zveza „od njenega rojstva do dane izjave“ iz 1. točke prvega odstavka 6. člena ZDRS namreč po presoji sodišča zadosti jasno in nedvoumno nakazuje na to, da je moral biti pogoj državljanstva enega od staršev osebe, ki se priglaša v državljanstvo, izpolnjen že v času njenega rojstva in ne kadarkoli kasneje v obdobju do dneva dane izjave o priglasitvi, za kar se v tožbi zavzema tožnik.

17. Iz obrazloženega izhaja, da lahko po rodu dobi slovensko državljanstvo le oseba, med katero obstaja že v času njenega rojstva z Republiko Slovenijo določena dejanska vez (navezna okoliščina), ki jo predstavlja slovensko državljanstvo (vsaj) enega od njenih staršev v trenutku njenega rojstva. Po zakonu se namreč domneva, da pridobi državljanstvo po rodu otrok že s samim rojstvom staršu s slovenskim državljanstvom. V primeru pridobitve državljanstva po rodu po določbah 4., 5. in 6. člena ZDRS se namreč po zakonu šteje otrok za državljana Republike Slovenije od svojega rojstva dalje (drugi odstavek 8. člena ZDRS), kar pomeni, da se državljanstvo v primeru kasnejše priglasitve pridobi za nazaj (ex tunc), od trenutka rojstva te osebe, ki je ključen za pridobitev državljanstva po starših.

18. Oseba, ki pridobi državljanstvo s sprejemom v državljanstvo na podlagi prošnje (z naturalizacijo), kot je slovensko državljanstvo pridobil tožnikov oče, pa po izrecni določbi zakona postane državljan Republike Slovenije šele z dnem vročitve odločbe o pridobitvi državljanstva Republike Slovenije (15. člen ZDRS) in se torej ne šteje za državljana že od svojega rojstva dalje, kot to velja za osebe, ki državljanstvo pridobijo po rodu po določbah 4., 5. in 6. člena ZDRS.

19. Ker nobeden od tožnikovih staršev v času njegovega rojstva ni bil slovenski državljan oziroma po zakonu ni veljal za slovenskega državljana, tožnik po rodu na podlagi določbe 6. člena ZDRS slovenskega državljanstva ne more pridobiti zgolj s priglasitvijo v slovensko državljanstvo, kot velja to za otroke, rojene staršem, ki imajo v času otrokovega rojstva že pridobljeno slovensko državljanstvo.

20. Glede na obrazloženo zakonsko ureditev in upoštevaje namen, ki ga je zasledoval zakonodajalec s takšno ureditvijo, je neutemeljen tudi tožbeni očitek o neupravičeno neenaki obravnavi otrok, rojenih staršem, ki so slovensko državljanstvo pridobili z naturalizacijo (glede na to, ali so njihovi starši državljanstvo pridobili pred ali po njihovim rojstvu). Za takšno različno obravnavo glede na opisano zakonsko ureditev namreč obstoji stvarno upravičen razlog, ki se kaže v dejanski in pravni povezanosti oziroma pristni vezi otrokovih staršev (ki jim otrok sledi v državljanstvo) z državo, katere državljani so v času rojstva otroka. Zaradi navedene zveze so tudi otroci, rojeni staršu s slovenskim državljanstvom, že ob svojem rojstvu v posredni in dejanski zvezi s slovensko državo. Otroci staršev, ki so bili v slovensko državljanstvo sprejeti po otrokovem rojstvu (z učinkom za vnaprej), slovenskega državljanstva po rodu ne morejo pridobiti po 4. členu ZDRS, niti na podlagi kasnejše priglasitve (po 5. ali 6. členu ZDRS), saj med njihovimi starši in Republiko Slovenijo v času njihovega rojstva ni bilo vezi, ki bi otrokom omogočala pridobitev slovenskega državljanstva. Ti otroci lahko slovensko državljanstvo pridobijo na kateri od drugih zakonskih podlag z učinkom za vnaprej, npr. z naturalizacijo, to je s sprejemom v državljanstvo na podlagi prošnje staršev do polnoletnosti (po 14. členu ZDRS) ali po polnoletnosti pod splošnimi pogoji, ki jih določa zakon za sprejem v slovensko državljanstvo z naturalizacijo (10., 11., 12. in 13. člen ZDRS).

21. Ker zakonska ureditev pridobitve slovenskega državljanstva po rodu s priglasitvijo po presoji sodišča ni neustavna (ni v nasprotju z 12., 14. in 1 členom Ustave RS), sodišče postopka odločanja ni prekinilo in na Ustavno sodišče RS ni naslovilo vprašanja o ustavnosti 6. člena ZDRS, kot je to v tožbi predlagal tožnik.

22. Sodišče je zato tožbo na podlagi prvega odstavka 63. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju: ZUS-1) kot neutemeljeno zavrnilo.

23. V zadevi je sodišče odločilo brez glavne obravnave na podlagi prve alineje drugega odstavka 59. člena ZUS-1, saj je bilo med strankama sporno le vprašanje pravilne razlage in uporabe 1. točke prvega odstavka 6. člena ZDRS. Dejanske okoliščine, ključne za uporabo omenjene določbe (to je, da je bil tožnik rojen leta 1988 v Bosni in Hercegovini in da ima slovensko državljanstvo le njegov oče, ki ga je pridobil s sprejemom v slovensko državljanstvo na podlagi prošnje leta 2003), med strankami niso sporne.

K točki II izreka:

24. Odločitev o stroških temelji na določbi četrtega odstavka 25. člena ZUS-1, po kateri trpi v primeru, ko sodišče tožbo zavrne, vsaka stranka svoje stroške postopka.

1 Komentar Ustave Republike Slovenije, Fakulteta za podiplomske državne in evropske študije, France Arhar in ostali, 2002, Ljubljana, str. 164. Komentar Ustave Republike Slovenije, Nova univerza, Evropska pravna fakulteta, Avbelj Matej in ostali, Ljubljana 2019, str. 103. 2 Po 12. členu Ustave RS državljanstvo Slovenije ureja zakon. 3 Načine pridobitve slovenskega državljanstva določa ZDRS v 3. členu, v skladu s katerim je mogoče državljanstvo Republike Slovenije pridobiti: 1. po rodu, 2. z rojstvom na območju Republike Slovenije, 3. z naturalizacijo, to je s sprejemom v državljanstvo na podlagi prošnje in 4. po mednarodni pogodbi. 4 V 4. členu ZDRS pridobi otrok slovensko državljanstvo avtomatično ob njegovem rojstvu, ker je bil v tem času vsaj eden od njegovih staršev slovenski državljan. 5 Po 5. členu ZDRS lahko pridobi slovensko državljanstvo po rodu na podlagi priglasitve do dopolnjenega osemnajstega leta starosti otrok, če je bil ob njegovem rojstvu eden od staršev državljan Republike Slovenije.