Jedro

Tožba, s katero stečajni upnik terja ugotovitev obstoja svoje terjatve do stečajnega dolžnika, ni nujna zadeva v smislu 8. točke 2. odst. 83. člena ZS. Gre namreč zgolj za gospodarski spor, ki je nastal v zvezi s stečajnim postopkom, kot ga opredeljuje 483. člen ZPP. Za te spore pa v času sodnih počitnic sodišče ne dela in zato tudi v tem času ne teče rok, ki je bil upniku dan na voljo za vložitev takšne tožbe z napotitvenim sklepom.

Izrek

Pritožbi tožeče stranke se ugodi, zato se izpodbijani sklep r a z v e l j a v i in zadeva vrača sodišču prve stopnje v nadaljnje postopanje. Toženo stranko se z njeno pritožbo napotuje na razveljavitveni izrek. Odločitev o stroških pritožbenega postopka se pridrži za končno odločbo.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom tožbo tožeče stranke zavrglo in postopek ustavilo. Tožečo stranko je obvezalo, da mora toženi stranki povrniti stroške postopka v znesku 370.288,00 SIT z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 29.1.2002 do plačila. Zoper ta sklep sta se pritožili obe pravdni stranki. Tožeča stranka meni, da je sodišče prve stopnje izpodbijani sklep izdalo v nasprotju s predpisi, kajti predmetni spor ne spada med zadeve prisilne poravnave oziroma stečaja in zato ne gre za nujno zadevo, kot je sodišče prve stopnje napačno ugotovilo. Gre za spor v zvezi s stečajem kot ga opredeljuje 483. člen Zakona o pravdnem postopku (ZPP). Ker ne gre za nujno zadevo, določba 3. odst. 83. člena Zakona o sodiščih (ZS) ne velja. Določba 2. odst. 83. člena ZS je jasna in točno opredeljuje, kateri spori so nujni. Po mnenju tožeče stranke je ta vložila tožbo pravočasno, ko jo je vložila 7.8.2001. 15-dnevni rok se je nedvomno iztekel v času sodnih počitnic, ko sodišče ne dela. Po določbi 4. odst. 112. člena ZPP pa se v primeru, da je zadnji dan roka sodbota, nedelja, državni praznik ali drugi dela prost dan, izteče rok s potekom prvega prihodnjega delavnika. Po določbi 3. odst. 83. člena ZS se štejejo sodne počitnice kot čas, ko sodišče ne dela in se sodna pisanja ne vročajo, torej je nedvomno, da se je rok za vložitev tožbe iztekel 16.8.2001, medtem ko je tožeča stranka svojo tožbo vložila že 7.8.2001. Pritožbenemu sodišču predlaga, da izpodbijani sklep razveljavi. V delu, kolikor toženi stranki niso bili priznani stroški v znesku 66.000,00 SIT, se pritožuje tožena stranka. Po mnenju te je prišlo do napake, in sicer za pristop pooblaščenca tožene stranke na prvi narok za glavno obravnavo z dne 29.1.2002. Tarifna številka 15/1 Odvetniške tarife (OT) je bila spremenjena, tako da bi morali biti priznani stroški za pristop na narok v celoti, torej v znesku 1100 točk in ne le 550 točk. Pritožba tožeče stranke je utemeljena, s pritožbo zoper izrek o stroških postopka pa se toženo stranko napotuje na razveljavitveni izrek. Sodišče prve stopnje je sicer v izpodbijanem sklepu pravilno navedlo, da se po določbi 2. odst. 144. člena Zakona o prisilni poravnavi, stečaju in likvidaciji (ZPPSL) terjatev upnika, ki ni začel pravde v 15-dnevnem roku po prejemu napotitvenega sklepa, ne upošteva pri razdelitvi stečajne mase, zato stranka, ki zamudi ta rok, nima pravnega interesa za tožbo, s katero terja ugotovitev obstoja svoje terjatve do stečajnega dolžnika (1. odst. 187. člena ZPP). Z odločitvijo, da je tožeča stranka ta rok zamudila, pa se pritožbeno sodišče ne strinja. Ne drži namreč ugotovitev sodišča prve stopnje, da gre za nujno zadevo, opredeljeno v 8. točki 2. odst. 83. člena ZS, kjer so določene kot nujne zadeve tudi zadeve prisilne poravnave in stečaja. Kot pravilno opozarja pritožba, gre za gospodarski spor, ki je nastal v zvezi s stečajnim postopkom, kot ga opredeljuje 483. člen ZPP. Za te spore pa se šteje, da v času od 15. julija do 15. avgusta sodišče ne dela, saj gre za čas sodnih počitnic (3. odst. 83. člena ZS). To pa pomeni, da v času sodnih počitnic rok za vložitev tožbe za ugotovitev prerekane terjatve ni tekel. Ker je tožeča stranka sklep o napotitvi prejela 5.7.2001, tožbo pa je vložila 7.8.2001, je to vložila pravočasno in je sodišče prve stopnje ne bi smelo zavreči. Pritožbeno sodišče je zato pritožbi tožeče stranke ugodilo in izpodbijani sklep razveljavilo ter zadevo vrnilo sodišču prve stopnje v nadaljnje postopanje. Ker je bil sklep o zavrženju tožbe razveljavljen, se toženo stranko z njeno pritožbo zoper stroške postopka napotuje na razveljavitveni izrek. Stroški pritožbenega postopka tožeče stranke so del nadaljnjih pravdnih stroškov (3. odst. 165. člena ZPP).