Jedro

Dolžnik - predlagatelj stečajnega postopka v nobenem primeru ni dolžan plačati predujma za stroške postopka.

Izrek

Pritožbi se ugodi in se sklep sodišča prve stopnje razveljavi in zadeva vrne sodišču prve stopnje v nadaljno odločanje.

Obrazložitev

Stečajni upnik se je pravočasno pritožil zoper sklep prvostopnega sodišča, ki je dolžnikov predlog za začetek stečajnega postopka zavrglo, ker dolžnik ni plačal v postavljenem roku predujama za stroške postopka. Predlagatelj - dolžnik se je pravočasno pritožil, češ da je v roku plačal zahtevani predujem.

Sodišče druge stopnje je preizkusilo izpodbijani sklep v napadenem delu in v mejah uveljavljenih razlogov, kakor tudi v smeri tistih pritožbenih razlogov, na katere se mora ozirati po uradni dolžnosti.

Pri tem preizkusu je pritožbeno sodišče ugotovilo, da je pritožba utemeljena iz naslednjih razlogov: Iz podatkov v spisu - zlasti uradnega zaznamka po vloženi pritožbi - je razvidno, da je bil zahtevani predujem pravočasno plačan. Vendar je pritožba utemeljena iz razloga, ker je prvostopno sodišče kršilo določila stečajnega postopka o predujemu. Svoj sklep je oprlo na določilo 93. člena zakona o prisilni poravnavi, stečaju in likvidaciji (Ur.l RS št. 67/93 - v nadaljevanju ZPPSL), po katerem lahko sodišče zahteva predujem za stroške, ki nastanejo v predhodnem postopku do začetka stečajnega postopka. V konkretnem primeru je predlog za začetek stečaja podal sam dolžnik in se prehodni postopek ne izvede - 4.odst.97. člena ZPPSL. Citirani zakon pozna predujem za stečajne stroške tudi v 2.odst.100. člena ZPPSL - vendar se ta predujem nanaša na predlog predlagatelja - upnika od pogojih iz 1. odstavka 100. člena. Iz navedenega izhaja, da dolžnik - predlagatelj v nobenem primeru ni dolžan plačati predujema. Prvostopno sodišče bo moralo predujem vrniti tistemu, ki ga je vplačal, če pa bo ugotovilo, da dolžnikovo premoženje ne zadošča niti za stroške postopka - bo postopalo po 99. členu ZPPSL.

Zgolj podredno je opozoriti, da bo prvostopno sodišče ob nadaljni obravnavi predloga moralo ugotoviti, ali je odločitev o prenehanju dolžnika - družbe z omejeno odgovornostjo sprejel tisti, ki je po zakonu o gospodarskih družbah oziroma po družbeni pogodbi, upravičen.